Saturday, May 3, 2008

THUTO YA KOLOBETSO YA SEKRESTE

1296 - Sepedi

Ka Darrel D. Malcom

Kolobetso yeo e fiwago batho ka Jesu Kreste e amogelwa ka go dumela go Yena (Baroma 1:16; Ditiro 16:30,31). Akhwi ga se maikarabelo ao a tlago mothong ka mokgwa wa mphiwa feela goba wa kabelo, empa re hlalelelwa feela ka lerato le kgaugelo ya Modimo (Baefesu 2:8,9). Kholofelo ya rena e nnosi ke ge re itemoga gore re badira-dibe, le gore ka mophelelo o phethegilego wa Gagwe, go re hwela dibe ga Gagwe le go tsoga lebitleng ka maatla, Jesu Kreste o tlile go ba mohola wa go re kgonela pholoso. Re pholoswa feela ka go phethagaletsa tumelo go Jesu a nnosi.

Empa tumelo e phethagala mothong yowe a kgwathilwego maikutlo a go tshwenyega. Ge o dumela gore moago owe o bego o le go ona o mollong, gona o tla o katoga ka bjako. go bjalo le go yowe a beago tshepo ya gagwe go Jesu Kreste le go Mo amogela bophelong bja gagwe (Johane 1:12; Kutullo 3:20), e le go tiiseletsa gore tumelo yeo a e hweditsego ka boswa e phethagatswe ka mediro.

Go tswa Testamenteng e Mpsha re rutwa gore badumedi ba pele ba phethagaditse tumelo ya bona go Jesu lamathomo ka go sokologa (Ditiro 2:38; 26:20), ka phisego ya go fetolela mophelelo le ditlwaelo go kgahlisa Modimo. Ba phethagaditse tumelo ya bona ka polelo le bohlatse bja phatlalatsa (Baroma 10:10; Mateo 10:32,33) pele ga badumedi ba bangwe le lefase. Ka bjako le bona ba phethagatsa tumelo yeo ka kolobetso. (Ditiro 2:41; 8:36-39; 16:31-34).

Testamente e Mpsha e bolela makga ao a fetago 100 ka kolobetso. Yo mongwe le yo mongwe gowe a nago le phisego ya BoKreste o ikokobeletsago Modimo, o swanelwa ke go kwisisa tsa Kolobetso ya Sekreste. Ga se dikgatiso ka moka tsa Testamente e Mpsha tseo di hlalosago thuto yekhwi (kgatiso yeo e hlagisago seo ka moka ke Concordance), le ge dingwe e le tsa kholo dithutisong tsa mathomo mayo.

Temana yeo e ngwetswego e ka hlathollelwa lelemeng le lengwe bokaone ge go ithutwa tiragalo ka moka (ka go bala ditemana tseo di latelago yeo) e le go kgonthisa tiragalo thwii. Temana yeo e ngwetswego go tswa kgatisong ya New International. Yona yekhwi e nyakile go ba le thuto yeo e tswetsago kolobetso ya SeKreste pele; le go hlalosa seemo le tlhaloso ya tiragalo ka moka ya kolobetso, le gore ditla morago tsa kolobetso ya SeKreste e be e le dife.

Lebakeng lekhwi, o kgopelwa gore ka thapelo, hle nke o ithute, o arabe potsiso e nngwe le e nngwe go fihlela o ikgotsofatsa, le go dumelela Modimo a go ruta ka lentsu la Gagwe.

Mateo 3:13-17. Mohlang wo Jesu a tswa Galelia a tla Jordan go Johannes gore a kolobetswe ke yena. Fela Johannes a mo thibela ka maatla a re: "Ke nna ke swanetsego go kolobetswa ke wena, gomme a wena o tla go nna?" Me Jesu a mo fetola are: Lesa bjalo, gobane go re swanetse go phetha go loka ka moka. Ke mo Johannes a mo dumetsego. Ge Jesu a kolobeditswe, a akgofa a tswa meetseng; me bonang, magodimo a mmulegela, a bona Moya wa Modimo o theoga e ke ke leeba o etla godimo ga gagwe. Me lentsu le le tswago magodimong la re: Yena yo ke Morwa wa ka e a rategago, yo ke kgahlwago ke yena." Bala gape le Mareka 1:9-11; Luka 3:21,22; Johannes 1:29-34).

Ke ka baka la eng a itse o swanetswe ke go kolobetswa?

Ke efe mehlolo le dika tse pedi di bonagetsego kolobetsong ya Jesu?

Ke ka baka la eng o nagana gore Johannes o be a kolobeletsa nokeng ya Jordan? (Bala puka ya Johannes 3:23).

Mateo 28:20. Jesu a batamela a bolela le bona a re: "Ke neilwe maatla ka moka legodimong. Ke gona yang le dire ditshaba barutiwa, ka go ba kolobetsa leineng la Tate le la Morwa le la Moya o Mokgethwa le ka go ba ruta go boloka tsohle tse ke le laetsego tsona. Gomme tsebang, ke na le lena ka mehla go fihla bofelong bja lefase."

Naa "taelo kgolo yekhwi" e filwe maatla a mang?

Go ya ka tatelanyo tshepediso, kolobetso e swanetswe go etiwa ke eng pelel?

Naa kolobetso e swanetswe go phethagaletswa leineng (maineng) lefe?

Ke eng seo se latelago kolobetso ya morutiwa naa?

Ke efe kholofediso yeo e amanago le taelo yekhwi naa?

Mareka 16:15,16. Me a ba botsa a re: Yang lefaseng ka moka, le kwatse ebangedi go babopsa ka moka; yo a dumelago me a kolobetswa, o tlo pholoswa; eupsa yo a sa dumelego, o tlo tsuwa.

Naa ebangedi e swanetswe go kwatswa go mang?

Go ya ka tatelanyo polelo e lego temaneng yekhwi, kolobetso e swanetse go etiwa ke eng pele?

Ke efe temoso yeo e angwago temaneng go bao ba ganago go dumela go Jesu?

Naa ke kholofediso efe yeo e fiwago yowe a dumetsego le go kolobetswa?

Ditiro 2:36-41. (Petrose o ile bolela ka go hlabosa lentsu a re). Ke gona ngwako ka moka wa Israele, a o ke o tsebe ruri gore Jesu yo lena le mmapotsego, Modimo o mo dirile Morena le Kreste." Ya re ge ba ekwa tseo, ba hlabja dipelong. Ba bolela le Petrose le baapostola ba bangwe ba re: Banna ba gesu, re tlo dira eng? Petrose a ba botsa a re: sokologang me e mongwe le e mongwe wa lena a kolobeletswe leineng la Jesu Kreste, e be gona go lebalelwa dibe, me le tla fiwa neo ya Moya o Mokgethwa. Gobane kholofediso ke ya lena, le ya bana ba lena, le ya Bohle ba ba lego kgole, ba Morena Modimo wa rena a sa tlago ba bitsa." "Le ka mantsu a mangwe a mantshi a tiisa bohlatse bja gagwe, a ba kgothatsa a re: Pholoswang le tsweng molokong wo o kgopamilego woo." Bjale ge ba amogetse lentsu la gagwe ka go rata ba kolobetswa, me ka letsatsi leo gwa okeletswa ka batho ba e nyakilego go ba ba dikete tse tharo.

Naa ke eng seo se etayo kolobetso pele?

Naa ba be ba swanetse go kolobeletswa leineng la mang?

Naa kholofediso yeo e filwe mang?

Naa seo se ama le wena?

Ditiro 8:5,12. (Bala Ditiro 8:4-13). Filipi a fogogela motseng wa Samaria, a ba anegela tsa Kreste ... Byale gr ba dumetse Filipi ge a bas ruta Ebangedi ya mmuso wa Modimo lr ya Leina la Jesu Kreste, ba kolobetswa banna le basadi.

Naa molaetsa o anegetswego ba-Samaria ke ofe?

Ka morago ga go dumela molaetsa, banna le basadi ba baSamaria ba ile ba dira eng?

Ditiro 8:34-39. (Bala Ditiro 8:26-39). Molaki a botsisa Filipus a re: Ke a go rapela moprofeta o ra mang ge a realo. A o a ipolela, goba o supa e mongwe? Ke mo Filipus a bolelago a thoma ka lengwalo leo, a mo anegela ebangedi ya Jesu. Ya re ge ba swere tsela ka mokgwa woo, ba tla meetseng, Me molaki a re: Meetse sea, go ka sitisang gore ke kolobetswe? Gomme Filipus a re: "Ge o dumela ka pelo ka moka, gona go ka ba bjalo, Molaki a fetola a re: Ke dumela gore Jesu Kreste ke Morwa wa Modimo." Me a laela go emisa loloi, ba fologela meetseng ka babedi, Filipus le Molaki, me a mo kolobetsa. Ge ba rotoga ba etswa meetseng, Moya wa Morena wa sirosa Filipus. molaki a se hlwe a mmona, eupsa a wela tsela ya gagwe a thabile.

Naa Filipus o ile a bolela ka molaetsa ofe:

Naa Molaki o tsebagaditse ka mantsu afe gore o a dumela?

Naa o laeditse ka medirelo efe gore o a dumela?

Naa ke mohuta ofe wa kolobetso o hlaloswa temaneng?

Naa molaki o ile a ikwa a le bjang ka morago ga kolobetso?

(Hlokomedisisa gore poledisano yeo ya lentsu la Modimo e bile ya mahlahlo go ya ka temana ye [8:29] le ge ditlamorago tsa yona di phethagaditswe "ka meetseng Bala gape Ditiro 10:44-48).

Ditiro 16:29-34). (Bala Ditiro 16:16-34). Me ge a re ba tlise a akgofa a tsena, a wela fase dinaong tsa Paulus le Silas a swerwe ke go roromela. A ba ntshetsa ntle a re: Marena, e ka kgona ke dire bjang gore ke pholoswe? Bona ba re: Dumela go Morena Jesu, ke mo o tlago pholoswa, wena le ba lapa la gago. Me ba mmotsa lentsu la Modimo a na le bohle ba mo lapeng la gagwe. A ba amogela ka yona nako ye ya bosego, a ba hlapisa megogoma, me gwa kolobetswa yena le ba lapa la gagwe ka moka e sa le semeetseng.

Naa Paulo le Silas ba boditse mohlapetsi wa kgolego go dira eng ge a ba botsisa gore, ke swanetse go dira eng gore ke pholoswe?

Naa mohlapetsi wa kgolego le ba lapa la gagwe ba ile ba botswa molaetsa ofe?

Naa mohlapetsi wa kgolego o ile a laetsa tshokologo (phetogp ka pelong le medirelo) bjang go Paulo le Silas?

Naa mohlapetsi wa kgolego le ba lapa la gagwe ba be ba thabisitswe ke eng?

Naa mohlapetsi wa kgolego le ba lapa la gagwe ba ile ba akgofisetsa go kolobetswa bjang?

Ditiro 22:10,16. (Bapetsa seo le Ditiro 9:1-19; 22:1-16; 26:9-20). (Paulo o botsisitswe ka Jesu). "Naa ka re: Morena ke tla dirang? (Ananias o boletse bjalo go Paulo). "Bjale o diegelang? Ema o kolobetswe, o hlapiswe dibe tsa gago ka go rapela leina la Morena."

Naa Paulo o laetswe go dira eng?

Naa ditla-morago tsa kolobetso ke dife?

Naa tlhaloso ya "go rapela leina la Morena" ke efe?

Baroma 6:3-7. A ga le tsebe gore bohle ba re kolobeditswego go Kreste Jesu, re kolobeleditswe lehung la gagwe? Ke gona re fihlilwe le Yena lebitleng ka go kolobetswa lehung, gore bjale ka Kreste a tsositswe bahung ka letago la Tate, le rena re sepele bofseng bja bophelo. Gobane ge re hlomagane nae ka go swana nae lehung la gagwe, gona re tla hlomagana nae ka go swana nae le tsogong ya gagwe. Re tsebe gore motho wa rena e motala o bapotswe le yena sefapanong, gore mmele wa sebe o fediswe, re tle re se ke ra hlwa re hlankela sebe. Gobane yo a hwilego o hunolotswe sebeng.

(Hlokomedisisa gore kolobetso e dirwa "ka gare lehung la Gagwe" e lego fao Jesu a tsholotswego madi. Bapetsa temana yeo le Johane 19:34, Bakolose 1:19,20, 1 Petrose 1:18,19.)

Na re lekanyetsa bjang poloko le tsogo phethagatsong ya kolobetso?

Hlokomedisisa ka fao go fokelwa ka meetse go lekanyetsago lehu, poloko le tsogo yeo e hlaloswago temaneng.

Naa go na le tsela ye nngwe ya kolobetso o tsebago e tsweletsa kgopolo yeo e hlaloswago?

Bakolose 2:12,13 ... Ka ge le fihlilwe le yena lebitleng ka kolobetso, yeo gape le tsogilego le yena ka yona, ka tumelo ye e dirwago ke Modimo e a mo tsositsego bahung. Me lena le bego le hwetse dikarogong le go se bolleng ga mebele ya lena, o le phedisitse gotee le yena. ge a re lesetsa dikarogo ka moka.

Naa ke kolobetso efe yeo e lekangetsago "go bolekwa le Yena" le "go tsoswa le Yena" bokaone?

Go direga eng ka dibe tsa rena ge re "phediswa le Kreste"?

(Hlokomela gore kolobetsong re "bolokwa" le "go tsoswa le Yena" e le tekanyetso ya "ge re be re hwetse dibeng tsa rena moyeng, fela "Modimo a re phedisa le Kreste."

Bagalata 3:27 (26-28) ... Gobane ka moka ba le kolobeleditswego go Kreste le apere Kreste.

Naa kholofediso ya bao ba kolobeleditswego go Kreste ke efe?

1 Petrose 3:21. Ao bjale a pholosago le rena ka seswantsho sa ona e lego kolobetso, yeo e sego go hlapa Mmele ditshila, eupsa e le go kgopela letswalo le le botse go Modimo ka tsogo ya Jesu Kreste.

Go ya ka temana yekhwi, ke ofe mohola o mongwe gape o bago gona mothong e le ditla-morago tsa kolobetso?

Naa seo se re ruta gore go kolobetswa ka tsela yeo fela go lekane? Ke ka lebaka la eng ge go lekane goba go sa lekana?

Ge matswalo a rena a re ahlola gore ga re dire seo re swanetsego go ka be re se dira, goba ge re dira tse phosagetsego, na re ka ba le letswalo le lebotse bjang? Naa seo se amana le temana yekhwi ka eng goba bjang?

Go Kolobetswa Labobedi: Ditiro 19:3-5 (1-7) Paulo a ba botsisa a re: "Bjalo le kolobeditswe ka efe kolobetso"? Ba re: ka kolobetso ya Johannes. Paulo a re: "Johannes o kolobeditse ka kolobetso ya tshokologo, a botsa setshaba gore ba dumele yo a mo hlatlamago a era Kreste." Ge ba kwele fao, ba kolobeletswa leineng la Morena Jesu.

(Yekhwi ke tsela e nnosi ya "kolobetso ya bobedi" Testamenteng e Mpsha. Le ge go le bjale phethagatso ya kolobetso ya pele e be e sa fosagala, empa bosaedi ke fela gore e diretswe sephethong se fosagetsego le tlhalosong yeo e sa nepagalago.)

Naa seo se re laetsa gore motho o swanetswe go kolobetswa gape ge sephetho sa kolobetso ya gagwe ya pele le lebaka la ntshe di sa kgotsofatse dinyakwa tsa kolobetso go ya ka mangwalo? Ke ka lebaka la eng go swanetse goba go sa swanela?

DITHUTO TSE DINGWE GO TSWELA PELE.

Testamente e Mpsha e be e ngwetswe mathomong ka leleme la Segerika. Thuto yeo e hlalosago mantsu a segerika ao a ilego a ngwalwa la mathomo e le polelo ya Jesu le barutiwa ge a be a rutisa ka kolobetso e ka ba ya thuso kudu thutong ya kolobetso.

Lentsu la Segerika leo le hlalosago "go fokela" ke "rhantizo" (go karolo ye nngwe ya lediri lekhwi). Le dirisitswe Testamenteng ya kgale fao go bego go fokelwa madi le molora (Baheberu 9:13, 19,20) empa ga go fao le somisitswego ntshe kolobetsong.

Lentsu la Segerika la "go tshela" ke "Cheo" (le ge e ka ba karolo ye nngwe ya lediri lekhwi). Le somisitswe gantshi Testamenteng e Mpsha (Mateo 26:7 - senoko; Luka 10:34 - oli le beine; Ditiro 2:17,18 - moya-mokgethwa bj. bj.) empa ga go fao le somisitswego ntshe kolobetsong.

Lentsu la Segerika "baptisma" ke leina leo le fetoletswego "kolobetso" lona e le "tiragalo yeo go inelwago, sobeletsa le go thintsha" go ya ka puku-ntsu ye hlalosago Testamente e Mpsha e lego "Expository Dictionary" yeo mohlami wa yona e lego W.E. Vine. Lediri la ntshe ke "baptizo" leo semelo sa lona le tswago go lentsu le "bapto" le hlalosago "go thintsha" W.E. Vine o hlalosa lentsu lekhwi ka gore le be le somiswa segerikeng fao go bego go dirwa mebala maseleng, go ba fao go didimetswago meetse ka go thintshwa sebjana go sengwe bj.bj. Empa Jesu le barutiwa ba somisitse lentsu leo la go "thintsha" goba go "sobeletsa" ge ba bolela ka kolobetso, e lego lona lentsu leo le bego le kwisisega lelemeng la batho bao ba amegilego thutong yeo lamathomo.

Tsela - tshepediso yeo re e filwego Testamenteng e Mpsha yeo go tswa go yona re dumelago go Jesu Kreste yowe e lego Morwa-wa Modimo, ba gatelela tumelo ka gore re sokologe goba re gomele bobe bja rena (Ditiro 2:38; 26:2) ka go ipolela dibe go Jesu Kreste (Ditiro 8:37. Baroma 10:10) le phethagatsong ya Kolobetso ya SeKreste. Bjalel ka ge yo mongwe le yo mongwe a swanetse go hwa dibeng le go tswalwa leswa go Jesu Kreste, go na le kgopotso ya gore Jesu o hwetse dibe tswa rena sefapanong, go bolokwa lebitleng le go tsoga lebitleng. Tiragalo ya kolobetso ya SeKreste e lekanyetsa gore badumedi ba hwa le Yena sebeng, go ba le seabe tsogong go tswa meetseng go swana le Jesu ge a tsoswa bahung. Meetse gape a na le seabe ka lebaka la tlhwekiso yeo a a dirago. Ke madi a Jesu Kreste ao a re pholosago dibeng. (Mateo 26:28) ge re kolobeleditswe lehung la Gagwe e lego fao a tsholotswego madi, gobane kolobetso ke e nngwe ya ditsela tseo go tsona Modimo a re hlwekisago dibe maphelong a rena ka madi a thakgafatso.

Ka kgopelo nke hle o gopodisise seo o se badilego mangwalong, ao a amegago o itekole gore naa o kolobeditswe go ya ka mowe Testamente e Mpsha e rutisago ka gona. Gopola go Jesu Kreste o re laetse go kolobetswa (Mateo 28:19, Mareka 16:16) fao gape a rutilego, "ga le nthata, bolokang melao yaka" (Johane 14:15).

No comments: