1183 - Sepedi
MATSENO
J. Conley
Thutong yekhwi, go tla somiswa mangwalo a makgethwa e lego go tloga ka puku ya Ditiro go feletsa ka ya Juta, e le go thibela kgakanego yeo e ka bago gona. Ditiro ke puku ya bophelo-tiragalo. E ngwetswe ditiragalo go ya ka mowe di diregilego ka gona, e bile go feta mowe ga go ditsiebadimo goba dipheteletso go yona. Ka moka Diepistola go thoma ka Puku ya Baroma go fihla go Juta, ke mangwalo ao a ngwaletswego diphuthego goba batho. Di swanettswe go balwa le go amogelwa ntle le ngomgorego. Ke Diepistola tseo di ngwaletswego batho ka maleme abo bona. Di ngwetswe ka nepo ya go rutisa batho mokgwa wa go direla Modimo le morwa wa Gagwe.
Ge o bala Beibele o swanetswe go tseba gore gore karolo ye nngwe ya Beibele e thulanago le e nngwe. Thereso ke Beibele ka moka e a dumelelana. E bile ga go ka mowe molaetsa go tswa Beileng o ka bago le tlhaloso yeo e lego ka tlase ga seo o lekago go se hlagisa, empa gantshi molaetsa o ka ba le tlhaloso ye kgolgo tswa thekgong le leseding la mangwalo a mangwe, ao a hago le hlogo ya ditaba yeo e swanago le yeo e balwago empa e sa kwege. Modimo ga nyake motho a gakanega. Ge motho a ka amogela lentsu la Modimo ntle le a le fetosa, nkabe go se ne kgakantsho go lona.
Go bile le kgakanego e kgolo mabapi le kolobetso le Moya o Mokgethwa. Lebaka leo le hlagisago bothhato bjokhwi ke batho bao ba sa amogelego Lentsu la Modimo ka mowe le lego ka gona. Ba leka go le fetola ka seo ba tlisa kgakanego.
KOLOBETSO
Kolobetso ke lentsu leo le hlalosago go thintsha goba go sobeletsa. Go fokela ga go ka mowe go ka go amogelwa bjale ka kolobetso Beibeleng. Le gona go fokela goba go tshela go timeletsa kgopolo ya lehu, poloko le tsogo mabitleng. Thutong yekhwi ge re bolela ka kolobetso, re tla be re bolela ka ya go thintsha. Ge motho a thintshwa go ya ka Beibele, o bea tshepo ya gagwe lehung, polokong. le tsogong ya Kreste bahung. Go feta mowe yowe a thintshwago o ipshina ka go hwa dibeng, bolokwa ga motho wa kgale wa dibe, le go tsogela bophelong bjo boswa ka go Kreste. Ka moka tseo di timeletswa ke phokelo ya meetse.
GA SE MOSOMO
Kolobetso go tswa Beibeleng ga go ka mowe, goba e kilego ya tsebagatswa go ba "mosomo" empa Beibele ga e bolele bjale. Pukung ya Bakolose 2:12 re bala gore:
"Ka ge le fihlilwe le yena lebitleng ka kolobetso, yeo gape le tsogilego le yena ka yona, ka tumelo ye e dirwago ke Modimo e a mo tsositsego bahung."
Bala gape Bagalata 3:26-27.
"Gobane ka moka le bana ba Modimo ka go dumela go Jesu Kreste. Gobane ka moka ba le kolobeditswego go Kreste, le apere Kreste."
Kolobetso ke "tumelo yeo go yona go somago Modimo" e bile kolobetso ke tumelo yeo re e aparago ka kgaugelo ya Modimo yeo gape e re fetolago "barwa ba Gagwe". Kolobetso ga se sefoka sa pholoso, empa ke tumelo lehung, polokong le tsogong yeo e tlisago pholoso.
KOLOBETSO E TEE FELA
Go ya ka mangwalo go na le kolobetso e tee fela lehono. Baefesu 4:4-6 e re:
"Mmele o tee le moya o tee, ka mo le bileditswego kholofelo e tee ya go bitswa ga lena. Morena o tee, tumelo e tee, kolobetso e tee. O tee Modimo le Tatago bohle, e a lego godimo ga bohle le ka bohle le mo go bohle."
Go na le dikolobetso tse ntshi tseo di ngwetswego Beibeleng bjale ka kolobetso ya matshwenyego, kolobetso ya Johane, le ya moya o mokgethwa le mollo. Ge Paulo a ngwala puka ya Baefesu, go be go setse kolobetso e tee fela. (Tsa kolobetso ya moya o mokgethwa di tla hlaloswa ka morago karolong e amanago le yona) Kolobetso ya SeKreste ke yona fela e nago le kholofediso go batho lehono. Kholofediso yeo ke "tebalelo ya dibe le neo ya moya o mokgethwa." Ditiro 2:38.
KOLOBETSO YA TEBALELO YA DIBE
Meetse a kolobetso ga se ona a pholosago le ge e ka ba go hlatswa dibe. Madi a Morena Jesu ke ona fela ao a kgonago go hlatswa dibe. Tswalano ya madi a Kreste le kolobetso e tla hlaloswa ka moragontana. Ditiro 2:38 e re. "Petrus a ba botsa a re: Sokologang, me e mongwe le e mongwe wa lena a kolobetswe leineng la Jesu Kriste e be gona go lebalelwa dibe, me le tla fiwa neo ya Moya O Mokgethwa."
Ditiro 22:16 e re:
"Bjale o diegelang? Ema o kolobetswe o hlapiswe dibe tsa gago ka go rapela leina la Morena."
Mangwalo a ka se be le tlhaloso e nnyane go seo se ngwetswego goba goba thulanong le sona, empa bokaone a ka ba le tlhaloso yeo e lego ka godimo ga seo ge e balwa tshedimosong ya mangwalo ao a hlatselanago le leo o ka bago o kgatha tema go lona. Lengwe la mangwalo ao a ka go re sedimosa ka kolobetso ke Baroma 6:3-11 yeo e rego:
"A ga le tsebe gore bohle ba re kolobeleditswego go Kreste Jesu, re kolobeleditswe lehung la gagwe? Ke gona re fihlilwe le yena lebitleng ka go kolobetswa lehung, gore bjale ka Kriste ge a tsositswe bahung ka letago la Tate, le rena re sepele bosweng bja bophelo."
"Gobane ge re hlomagane ka go swana nae lehung, le tsogong ya gagwe re tlo swana nae. Re tseba gore motho wa rena yo motala o bapotswe le yena sefapanong gore mmele wa sebe o fediswe, re tle re seke ra hlwa re hlankela sebe. Gobane yo a hwilego o hunolotswe sebeng. Ge re hwile le Kriste, re dumela le gona gore re tla phela le yena. Re tsebe gore Kriste yo a tsositswego bahung ga a sa hwa; lehu ga le sa mmusa. Gobane ge a hwile, o hwile ka baka la sebe gatee, me ge a phela o direla Modimo. Ka mokgwa owe le lena le re le bahu thokong ya sebe, me le phelele Modimo ka Jesu Kriste Morena wa rena."
Ge o kolobetswa go ya ka mangwalo a makgethwa, gona o "kolobeletswa mmeleng wa Kriste Jesu". O kolobeletswa "lehung la gagwe". Jesu o tshologile madi lehung la gagwe. Johane 19:33-34 e re:
"Ya re ge ba etla go Jesu me ba bona ge a setse a hwile, ga ba ka ba mo roba maoto; eupsa e mongwe wa bahlabani a mo phula lehlakore ka lerumo, me madi le meetse a akgofa a tswa."
Ditiragalo ka moka tseo di bakilego lehu, ke tsona gape di hlodilego tshologo ya madi a Gagwe. Lehung la Gagwe Jesu ofane ka madi a Gagwe. Le kolobetsong re "kolobeletswa lehung la Gagwe" e lego gona fao a tshologilego madi.
Beibele e kwisisega botse ge e re, "go bolokwa le yena ka kolobetso" ga se "go swana nae." ga se "bjale ka yena" "le" ke lekopanyi leo le dirago tse pedi se tee goba kopanelo. Temaneng ya bohlano lona lentsu lekhwi le somisitswe "Gobane ge re hlomagane ka go swana nae lehung la Gagwe." Kolobetsong lehu la Kriste le ema sebakeng sa lehu leo re bego re tlamegile go le kwa ka baka la dibe tsa rena. Baroma 6:23. Kopanelong ye ya rena le yena lehung la gagwe e lego fao madi a tshologilego ntshe, e lego ona (madi) a hlatswago dibe.
Go tswa seetseng sa Baroma 6:3-11, Ditiro 2:38 le 22:16 go na le tshedimoso e kaone. Puku ya Baroma 6:6 motho wa kgale wa dibe "o a kokotelwa" goba o a bolawa. Sebe ga se buse yowe a kolobeleditswego ka lehung la Kreste. Temaneng ya 7 e re motho o "lokolotswe sebeng" Yowe a kolobeditswego o lebaletswe dibe ka gore lehu la Kreste le tsere maemo a motho wa dibe. Madi a Jesu a thakgafaditse motho wa dibe.
Ga go ka mowe motho a ka thomago bophelo bjo boswa ka gona ge a sa lebalelwa dibe. Baroma 6:3-11 e laetsa gabotse gore yo a tsogago kolobetsong o tsogela go "sepela bophelong bjo boswa." Bophelo bja go phelwa ke bao ba kolobeditswego, ke bja go direla Modimo. Kolobetsong motho o "Phele Bokreste a le go Kreste Jesu". Gape "ge re hwile le Kreste, re dumela gore gape re tlo phela le Yena.
Lebelela Bagalata 3:27 gape "Gobane ka moka ba le kolobeitswego go Kreste, le apere Yena." Bohle bao ba "kolobeleditswego go Kreste" ga ba balelwe toko ya bona go pholoswa empa ba apere Kreste. Kreste o fetogile tokelo ya bona ya pholoso ka go mo apara.
Bohle bao ba kolobeleditswego go Kreste ba beile "tumelo ya bona go direla Modimo, yowe a ba tsositsego lehung." Bakolose 2:12.
1 Petrose 3:21 e re, "Kolobetso bjale e pholosa wena". Ga e amane ka selo le go hlapa ditshila tsa nama. Kolobetso "ke go kgopela letswalo le lebotse go Modimo, ka tsogo ya Jesu Kreste bahung." Naa motho a ka ba bjang le letswalo le leswa empa a sa le dibeng tsa gagwe? Kolobetso e thakgafatsa letswalo ka baka la tebalelo ya dibe yeo e tlago lebakeng la kolobetso ka lehu, poloko, le tsogo ya Jesu Kreste bajung.
LEHODU SEFAPANONG
Gantshi go tswelela potsiso, "naa sephetho sa lehodu sefapano e bile sefe?" Ga go fao go tswa mangwalong re mo kwago gore o kolobeditswe le ge Jesu a mo holofeditse go ba le yena Paradeising. Karabo ya seo e pukung ya Bahebere 9:15-17 yeo e rego:
"Me ka baka leo yena ke Mmoelanyi wa kgwerano e mpsha, gore ge go setse go diregile lehu go ba le topollo ya dikarogo tsa mehleng ya kgwerano ya pele. Gobane mo kwano ya bohwa e lego gona, e ka kgona lehu la moreri wa yona le begwe, gobane kwano ya bohwa e na le maatla ge go hwilwe, ka gobane e ka se be le maatla ge moreri wa yona a sa phela."
Lehodu leo le lego sefapanong le phetse Testamenteng ya kgale e sego e mpsha. O kwile pele go hlongwa Testamente e Mpsha. O hwile lebakeng la molao e sego Kgaugelo. Go tshologa ga madi le "lehu la Kreste ke tsona di hlomilego" kwano ye mpsha ya bohwa. Testamenteng e mpsha batho ba swanetswe go "sokologa le go kolobeletswa leineng la Jesu Kreste go lebalelwa dibe, le go amogetswa mpho ya Moya O Mokgethwa.
MOYA O MOKGETHWA
Go tswa Testamenteng Moya O Mokgethwa o neilwe batho ka ditsela tse tharo tseo di fapanago. (1) O tlile thwii go tswa legodimong, Ditiro 2:1-5. (2) Peong ya diatla godimo ke Baapostola, Ditiro 8:17-18 le 19:6-7, le (3) Lebakeng la kolobetsong, Ditiro 2:38, le 19:2-5. Go na le mabaka ao a hlohleleditsego gore Moya O mokgethwa o newe batho ka ditsela tseo di sa swanego.
KOLOBETSO YA MOYA O MOKGETHWA
Pukung ya Ditiro 1:1-5 Jesus o holofeditse Baapostola gore ba tla amogetswa maatla go tswa legodimong ka morago ga matsatsi a mmalwa. Baapostola ba ile ba dula Jerusalema go letela kholofediso yeo. Ditiro 1:5 a re:
"Gobane Johane yena o kolobeditse ka meetse, ge e le lena le tla kolobetswa ka moya o mokgethwa go seso gwa feta matsatsi a mantshi a ona ao."
Jesu o holofeditse Baapostola seo ba se amogetsego. Seripeng sa mafelelo sa puku ya Ditiro, kgaolo ya mathomo, badumedi ba kgethile mongwe go tsea legato la Judas le go ba Moapostola wa lesome-pedi. Go ile gwa kgethiwa Matthiase go "balwa le Baapostola ba lesome-tee." Re bala go thoma kgaolong ya bobedi go "ba be ba le ka moka tulong e tee." Go ya ka leinakakaretso lekhwi. "Ka moka" le akaretsa Baapostola bao ba bego ba le mmogo, ka gore ke lona leina-kakaretso le nnosi leo le beago tsohle pepeneneng.
Bohlatse bjo bongwe ke bja. "Petros, yowe a emego le ba lesome tee" e sego le ba lekgolo le masomepedi. Ditiro 2:14. Lebaka ke gore ba lekgolo le masomepedi ga se ba amogela kolobetso ya Moya O Mokgethwa. Pukung ya Ditiro 2:43 "mehlolo le dika di dirilwe ke Baapostola". Baapostola ke bona fela ba dirilego mehlolo go fihla kgaolong ya boselela ya Ditiro fao "peo ya diatla godimo" e diregago. Le ge e be e le Baapostola bao ba bego ba dira mehlolo le dika, Modimo o be a efa ba ba dumelago Moya O Mokgethwa. Ditiro 2:38 le 5:32.
Kolobetso ya Moya o Mokgethwa e tlile thwii go tswa legodimo fao e ilego ya felegetswa ke modumo "owe nkego ke diphefo tse maatla" e bile go bonetse go bona maleme ao nkego ke mollo, owe o abagantswego le go leba go yo mongwe le yo mongwe wa bona." Ba boletse ka maleme ao e sego abo bona. Seo se diregilego ge kolobetso ya Moya O Mokgethwa e direga se bonwe le go kwiwa. Ditiro 2:33 e re: "Moya O Mokgethwa, o tshologile ka tsela yeo le bonego le gokwa."
Tiragalo ye nngwe yeo e ngwetswego ya go tla ga Moya O Mokgethwa o tlilego ka tsela ye e pukung ya Ditiro 10:44-48. Seo se diregile e le go hlatsela go Bajuta gore baditshaba ba swanetswe go amogela lentsu la Modimo bjale ka bona. Re tseba gore sekhwi se swana gabotsana le seo se diregilego go Ditiro 2 le 11:15. Petrose o hlalosetsa Bajuta ka gore: "e le ya re ge ke thoma go bolela moya o mokgethwa wa wela godimo ga bona bjale ka ge o kile wa wela go rena mathomong." Mathomong Moya O Mokgethwa o tlile thwii go tswa legodimong, fao o tlilego ka modumo owe nkego ke wa diphefo tse maatla fao go bonatsego maleme a le bjale ka dikgabo. Tlhathollo e lego go Ditiro 10 ke ya tseo di diregilego menywaga e ka bago ye supago ka morago ga ya Ditiro 2. Petrose o be a seso a bona seo pele ga Pentekoste, yeo e bilego menywaga yeo e supago pele ga tiragalo yeo. Ke ka fao a rego, "Moya O Mokgethwa o ba wetse godimo bjale ka ge le rena o kile wa re wela godimo mathomong." Bajuta ba pele ba amogetse Moya O Mokgethwa ka tsela yekhwi le baditshaba ba o amogetsego ka yona. Modimo ga a bebe motho sefahlego.
MOYA O MOKGETHWA KA PEO YA DIATA TSA BAAPOSTOLA
Go tswa kgaolong ya boselela ya puku ya Ditiro, Baapostola ba ile ba golelwa le go imelwa ke mosomo wa go abela bahloki dimpho. Ka fao ba ile ba kgetha banna bao ba supago "bao ba tletsego moya" ba bewa pele ga Baapostola. Baapostola ba ile ba ba "rapelela le go ba bea diatla godimo." Pukung ya Ditiro 6:8 re bala gore Stefano (yo mongwe wa ba supago) "O dirile mehlolo le dika pele ga batho." Pukung ya Ditiro 8:6 batho ba Samaria, "ba ile ba akela seo se boletswego ke Filipi" (le yena ke yo Mongwe wa basupago). Ge ba ekwa le go bona dika tseo a di dirilego." Mehlolo ya ntshe e ngwetswe temaneng ya 7. Pukung ya Ditiro 5:12 ke diatla tsa. Baapostola fela tseo di dirilego mehlolo. Empa kgaolong 6, ka morago ga peo ya diatla tsa Baapostola ba bangwe ba ile ba thoma go dira mehlolo.
Le ge Filipi a be a kgona go dira mehlolo, ga a ka a kgontsha Basamaria go e dira le bona. Le ge pukung ya Ditiro 8:14 fao Baapostola ba Jerusalema ba ilego ba kwa gore Samaria e dumetse, ba romile Baapostola Petrose le Johane bao ba ilego "ba ba rapelela gore ba amogele Moya O Mokgethwa ka gore o be o seso wa wela yo mongwe wa bona, le ge ba be ba setse ba kolobeleditswe leineng la Jesu Kreste. Ka fao bona (Baapostola) ba ba bea diatla godimo gore ba amogele Moya O Mokgethwa. Pukung ya Ditiro 8:18 "Simon o bone gore moya o fiwa ka peo ya diatla tsa Baapostola godimo."
Pukung ya Ditiro 19:6-7 Paulo o beile diatla godimo ga "bao ba ka bago lesome pedi "la batho bao e bego e le barutiwa ba Johane, Moya O Mokgethwa wa ba wela godimo, le bona ba bolela ka maleme le go profeta." Paulo a laetsa Boapostola bja gagwe go 1 Bakorinthe 9:1-2.
TLHATHOLLO
Ke lebaka la eng Moya O Mokgethwa o abilwe ka ditsela tsekwi tse pedi? (1). Kolobetso ya Moya O Mokgethwa. (2). Moya O Mokgethwa o fiwa ka peo ya diatla tsa Baapostola godimo. Ditsela tsekhwi ka bobedi di hlatselwa ke mehlolo. Bobedi di kgontsha moamogedi wa ona go dira matete, bjale ka go bolela ka maleme, go profeta le go fodisa. Karabo ke 1 Bakorinthe 13:8-13. Ge motho a bala 1 Bakorinthe, o swanetse go gopola gore kgaolo 12, 13 le 14 di bolela ka dineo tsa Moya O Mokgethwa. Pukung ya 1 Bakorinthe 13:8 Paulo o re:
"Me ge ele diprofeto di tlo fediswa; le ge e le maleme a tlo kgaotsa, le ge e le tsebo e tlo fediswa."
Paulo temaneng ya 9 le 10 o bolela gore seo se tla direga neng:
"Gobane re tseba ka thoko e nngwe me re profeta ka thoko e nngwe. Fela mohla go tlago se se phethegilego, ke mo sa ka thoko se tlo go fediswa."
Lentsu la phethego ge le nolofatswa ke "feleletse" goba "ka Moka." Beibele e feleletse goba e phethegile. Johane o feleleditse puku ya Kutullo ka ngwaga wa 95 ka morago ga lehu la Kreste; e bile go tloga fao ga go ne puku ye nngwe yeo e ilego ya okeletswa fao. Beibele e phethegile. E na le molaetsa ka moka o we o nyakegago go tseba Modimo. E na le "molao wa tokologo", ke ka fao Jakobo 1:25 a e bitsago yeo e phethegilego.
Le ge go rena Beibele e phethegile, lebakeng la Baapostola le bao ba ba rutilego e be e seso ya ba le Testamente e Mpsha. Mehlolo yeo ba e dirilego e le ditla morago tsa Moya O Mokgethwa di bile thuso go tlisa Testamente e Mpsha phethegong. Dika tsekhwi ke karolo ya kereke ya lesea yeo e golelago phethegong. 1 Bakorinthe 13:11.
Testamente e Mpsha ge e phethegile e laetsa motho seo a bego a le sona. 1 Bakorinthe 13:12 le Bahebere 4:12-13. Ge Testamente e Mpsha e phethega, diprofeto le tsebo (pudulelo ya go ngwala Mangwalo a makgethwa) "di tlo feta" le "go bolela ka maleme" go tlo fela.
Seo se hlatselwa gape ke bophelo-tiragalo. Botate ba Kereke (bao e bego e le dihlatse tsa Baapostola goba bagwera ba bona) ba hlatsela gore dika le mehlolo di kgathile tema go fihla menywageng ya lekgolo-tee (150-200 ka morago ga lehu la Kreste). Johane ke Moapostola wa mafelelo go kwa menywageng ya 95-97 ka morago ga lehu la Kreste. Mang le mang yowe Johane a ilego a mmea diatla godimo, o swanetswe go ka be e le wa mafelelo go dira mehlolo. Mehlolo e be e sa hlwe e direga. Testamente e Mpsha e phethilwe (feditswe). Le phuthego e tswago leseeng leo le belegweng Jerusalema ka Pentekoste e le go tlisetsa lefase mmele o mogolo. Bakolose 1:23.
Dineo tsekhwi tsa moya di bonala le dipukung tse dingwe bjale ka 1 Thimotheo 4:4 le 5:22. Pukung ya 2 Thimotheo 1:6 Paulo o laela Thimotheo "go butsweletsa neo ya Modimo yeo e lego go yena ka peo ya diatla tsaka e lego" (Paulo le Baapostola).
Ge Paulo a ngwalela Bakorinthe ka dineo tsa moya (mehlolo, maleme bj.bj). Le ge go le bjale ge a ngwalela Baroma, e lego phuthego yeo e sa thongwago ke Baapostola. Paulo ga a bolele ka dineo tsekwi. Go ya ka puku ya Baroma 5:5 ba be ba na le moya o mokgethwa, empa Paulo o hlologetswe go ba bona le go ba "abela dimpho tsa moya go ba tiisa" Baroma 1:11. Ba paletswe ke go dira matete lebaka e le gore ga go Moapostola yowe a ilego a ba bea diatla godimo.
MOYA O MOKGETHWA O FIWAGO KOLOBETSONG
Phukung ya Ditiro kgaolong ya bobedi re bala gore Baapostola ba kolobeditswe ka Moya O Mokgethwa. Ba boletse ka mediro e maatla ya Modimo. Petrose yowe a emego le Baapostola ba lesome tee o boditse batho ka Jesu. Petrose o boletse ka lehu la Kreste, poloko, le tsogo ya gagwe bahung le gore Jesu o letsogong le letona la Modimo. Ditiro 2:37 e re:
"Ya re ge ba ekwa tseo, ba hlabja dipelong, ba bolela le Petrus le Baapostola ba bangwe ba re: Banna ba gesu, re tlo dira eng?"
Ditiro 2:38-39 e re fa karabo ya Petrose. "Petrose a ba botsa a re: sokologang, me e mongwe le e mongwe wa lena a kolobetswe leineng la Jesu Kreste, e be gona go lebalelwa dibe, me le tla fiwa neo ya moya o mokgethwa. Gobane kholofediso ke ya lena, le bana ba lena, le ya bohle ba ba lego kgole, bao Morena Modimo a tlago ba bitsa."
Batho bakhwi ba boditswe gore kolobetsong ba tla lebalelwa dibe le go fiwa neo (e sego dineo) ya Moya O Mokgethwa. Modimo o fa bao ba mo hlomphago Moya O Mokgethwa, Ditiro 5:32, empa dika di filwe fela Baapostola go fihla ka puku ya Ditiro 6 le bao ba ilego ba bewa diatla godimo ke Baapostola bao. Pukung ya Ditiro 2:39 Petrose o re: "Kholofediso yekhwi ke ya lena le bana ba lena, le bao ba lego kgole, bao Modimo a tlo go ba bitsa." Kholofediso ke ya tebalelo ya dibe, le dineo tsa Moya O Mokgethwa kolobetsong. Kholofediso ke ya bao ba kwelego Petrose ge a bolela, bana ba bona, le bohle bao ba lego kgole. Le ge re le "kgole" go tloga Pentekosteng goba go tswa Bojutteng, kholofediso e sa le ya rena. Kholofediso go tswa go Modimo ke ya gore re tla amogetswa "tebalelo ya dibe le neo ya Moya O Mokgethwa kolobetsong."
Pukung ya Ditiro 19:1-7 Paulo o botsisa barutiwa ba Johane "Naa le ile la amogela Moya O Mokgethwa mohlang le dumelago?" Bona ba be ba thoma go kwa ge Moya O Mokgethwa o fiwa batho. Paulo a boitsisa, "Naa le kolobeleditswe kae?" Ba be ba sa amogela Moya O Mokgethwa ka baka la go fosagala ga ka mowe ba kolobeditswego ka gona. Batho ba ba kolobeditswe ka kolobetso ya Johane. Kolobetso ya tebalelo ya dibe le neo ya moya o mokgethwa e be e seso ya ba gona. Ka morago ga be ga lobeleditswe leinena la Jesu Kreste fao go nago le dikholofediso, Paulo a ba bea diatla godimo fao ba thomilego le go kgona go bolela ka maleme le go profeta.
Puku ya Ditiro 8:25, Filipi o dirile dika le mehlolo fao batho ba ilego ba dumela le go kolobeletswa leineng la Jesu. Le bona ba amogetse kholofediso ya Ditiro 2:38 (e lego tebalelo ya dibe le neo ya Moya O Mokgethwa). Batho ba Samaria ba be ba hloka dimpho tsa ka ntle go bonwa. Ba di hlokile go fihla ge Baapostola Petrose le Johane ba ba bea diatla godimo. Tshokologo ya bona e be e fosagetse go ya ka fao ba bego ba hloka Moya O Mokgethwa ka gona. Puku ya Baroma 8:9 e re, "Yo mongwe le yo mongwe yowe a se nago Moya O Mokgethwa ga se wa Modimo."
Tsholologong ye nngwe Pukung ya Ditiro go na le bao ba ilego ba kolobetswa. Mohlala o mongwe ke wa monna wa Ethopia, Malaki wa letona la mohumagadi Kandake, Ditiro 8:26-40, Lydia le ba lapa la gagwe, Ditiro 16:11-16; le Moleti wa Kgolego ya Filipi, Ditiro 16:25-34. Ka moka bao ba kolobeleditswe tumelong ya dikholofediso ya Ditiro 2:38. Ge nkabe go se bjale gona ga se ba Kreste. Ga go tsela ye nngwe yeo e ngwetswego e nago le kholofediso ya Moya O Mokgethwa ntle le yekhwi. Go na le kolobetso e tee yeo e setsego go ya ka Baefesu 4:5. Yona ke ya kolobeletswa lehung la Kreste go lebalelwa dibe le go fiwa Moya O Mokgethwa.
MOSOMO WA MOYA O MOKGETHWA GO RENA LEHONO
Samathomo-thomo Moya O Mokgethwa ke "tiiseletso ya bojabohwa go fihle re fihlela sephetho." Baefesu 1:14. Mokhwi Paulo o bea tsohle pepeneneng ka gore Modimo o re rumile ka Moya O Mokgethwa go fihle ge ka letsatsi le lengwe re eya legodimong. Moya o fiwa BaKreste e le wa go ba ruta ka mowe ba ka go "phelela go tumisa letago la Gagwe." BaKreste ba rokilwe ka Moya O Mokgethwa go fihla letsatsing la pholoso. Le ge go le bjale Moya O Mokgethwa o a belaela ge MoKreste a sa o fe sebaka go mo hlahla. Baefesu 4:30.
Ga go nyakege thuso ya Moya O Mokgethwa go ngwala lentsu la Modimo, empa go nyakega Moya O Mogethwa go kwisisa.
Modimo o re holofetsa pukung ya 1 Bakorinthe 2:10-13. Lentsu la Modimo le somiswa ke Moya O Mokgethwa ka batho go ba bontsha bobe bja bona. Bahebere 4:12-14. Tshosa ya moya ke lentsu la Modimo, baefesu 6:17. Ge motho a dumelela Moya O Mogethwa go mo hlahla a ka se dire mediro ya nama yeo e hwetswago pukung ya Bagalata 5:16-21. Ge Moya O Mogethwa o le maphelong a rena o tla enywa dienywa. Dienywa tsa ona: lerato, lethabo, khhutso, kgotlelelo, botho, toko, potego, le maitshwaro.
Baroma 8:1-27 e re botsa phatlalatsa ka mesomo ya moya yeo e fenyago dikganyogo tsa nama. E bile e re hlathollela ka mowe moya o re imollago mefokolong ya rena dithapelong ka go tsebisa diakanyo tsa pelo tseo "di tibilego go ka hlathollwa ke mantsu." (Seo ga se maleme ka baka la gore ga se fihlelelwe ke mantsu). Moya ke Mmaditsela wa badumedi e le ka thato ya Modimo."
Saturday, May 3, 2008
KEREKE KA BEIBELENG
1292 - Sepedi
1. Naa kgonthe ya lentsu le "kereke" go ya ka mowe le somisitswego beibele ke efe?
A. Go ya ka lentsu la seGerika "ekklesia" e lego fao semelo sa lentsu la sekgowa le "kereke" le hlalosago, "Seboka sa batho ba kgobakanego mmogo."
B. Le somiswa ka kakaretso go hlalosa seboka sa batho bao ba kgobakanego ka morero o mongwe le o mongwe o ka bago gona. Seo se bonala pukung ya Ditiro 19:23-41. Pukung yeo lentsu "Ekklesia" le somisitswe gararo, le somisitswe ga tee temaneng ya 32: "Bjalo ba goa, ba bangwe ka gore, gobane e be e le kgobakano ye e ferekanego, me bontshi bja bona ga ba ka ba tseba se ba se kgobakanetsego." Mokhwi lentsu lekhwi le hlalosa seboka sa barudi ba tshipi le banna ba ratago maemo morerong owe. Lebelela temana ya bo 25. Lentsu leo le somiswa gape temaneng ya 39: "Ge go ka ba le tse dingwe tse le di nyakago, di ka ahlolwa pitsong ye e tlago ka molao. Tshomisetso ye nngwe e hwetswa temaneng ya 40: "Ge a realo, a phatlalatsa kgoba kano (goba ekklesia)." Le fao lentsu leo le sa na le tlhaloso e tee le leo le lego temaneng ya 32. Tshomisetso kakaretso ya lentsu lekhwe, e hwetswa gape go 7:38. "Ke yena e a bego a le phuthegong (ekklesia) lesokeng, a na le morongwa e a boletsego le yena thabeng ya Sinai le go botataweso." Mokhwi e bolela ka phuthego ya bana ba Israele, bao ba biditswego go tswa Egepita ke Modimo.
C. Jesu o somisitse leina-kakaretso lekhwi ge a bolela ka sehlopha se sengwe goba phuthego, yeo a e bitsago "ekklesia" ya Gagwe. goba seboka, goba "phuthego yaka." Polelo yekhwi e hwetswa pukung ya Mateo 16:18 "O leswika le ke tlo go aga phuthego (goba ekklesia)." O be a boletse bjale a nepile gore, "ke tlo ipiletsa phuthego yaka."
2. Naa maloko a kereke go tswa Beibeleng ke bomang?
Ke bohle bao ba pholositswego. Pholoso le boleloko ke mahlalosa gongwe go ya ka Beibele seo se hwetsa e le thereso ge re bala Ditiro 2:47 ... "Ba eja dijo tsa bona ba thabile, ba se na pelaelo, ba reta Modimo, ba ratwa ke, batho ka moka. Me phuthegong yeo, Morena ka mehla a e okeletsa ka bao ba pholoswago." Ka fao re a bona gore ka mehla batho ba be ba pholoswa, ka ge Modimo a be a oketsa phuthego ka mehla ka bao ba pholoswago. Polelo e re batho ba be ba pholoswa ka mehla, go feta mowe e re batho bakhwi, ba be ba okeletswa phuthegong ke Modimo. Bapetsa Ditiro 5:14 le Baefesu 1:22-23 e lego fao bobedi di re fago bohlatse bja thereso yeo e swanago.
3. Na maloko a mathomo go ya ka Beibele ke bomang?
Thereso e arabago potsiso yekhwe seroka-phatla ke e tee, yona ke yeo e rego, "ke batho bao ba pholositswego lamathomo." Pukung ya Ditiro, kgaolong ya bobedi re na le maina a batho ba mathomo lefaseng bao ba pholositswego ka thuso ya Kriste dibeng tsa bona. (Ditiro 2:14-47). Mokhwi ke fao Kreste a "biditsego" phuthego ya gagwe lamathomo, yeo e hlamilwego ke meoya e dikete tse tharo. Batho bakhwi ba biditswe" ke Kreste bjale ka ge a bolela ka thuto-bodumedi yeo e bolelwago ke Baapostola. Batho bao ba biditswego e be e le "phuthego ya Gagwe" goba "Kereke ya Gagwe" ka kgopolo yeo e kwegago, ke gore ba rekilwe ka madi ao a tsholotswego matsatsi a mmalwana pele ga lebaka leo. Ga go yowe go ya ka tlhaloso ya nnete ya lentsu a bego a ka ba wa Kreste pele ga lebaka leo, ka gobane madi ao a go reka a be a seso tshologa pele ga sefapano.
Go araba potsiso yekhwi ka botshepegi:
Ke eng goba ke bomang maloko a kereke ye e tshepisitswego ke Jesu?
Karabo: BaKreste.
Ke eng seo se dirago batho go ba BaKreste?
Karabo: Ke lentsu la Modimo. Baroma 1:16 "Gobane ga ke na dihlong ka Ebangedi ya Kreste, ka gore ke maatla a Modimo a go pholosa." 1 Bakorinthe 15:1-2a. "Banabesu, ke le gopotsa ebangedi ye ke le tsebisitsego yona, yeo gape le e amogetsego, yeo gape le emego mo go yona. Yeo gape le pholoswago ka yona."
Naa dintlha-kgolo tseo re pholoswag go tsona go ya ka lentsu la Modimo, goba ebangedi ke dife?
Karabo: Ke lehu, poloko le tsogo ya Kreste bahung. 1 Bakorinthe 15:3-4. "Gobane pele ga tsohle, ke le beile se le nna ke se filwego, e lego gore: Kreste o hwile ka baka la dibe tsa rena, ka mo Mangwalo a bolelago. Me o fihlilwe, me o tsogile ka letsatsi la boraro, ka mo Mangwalo a bolelago."
Naa e ka ba dintlha tswekhwi di boletswe lamathomo neng?
Karabo: Ka letsatsi la Pentekoste kua Jerusalema, e lego matsatsi a masome a mahlano ka morago ga go bitswa ga bona go tswa dibeng. ka seo bala kgaolo ya bobedi ya puku ya Ditiro.
Naa batho ba dikete tse tharo bao ba kwelego molaetsa okhwi ba ile ba fetoga eng?
Karabo: BaKreste ba mathomo lefaseng.
Bona gammogo le seboka sa batho, ba ile ba kopanela mmogo go ba eng?
Karabo: Phuthego yeo Jesu a holofeditsego go e hlama pukung ya Mateo 16:18.
4. Naa go nyakega eng gore motho a pholoswe goba go ba setho kerekeng go ya ka Beibele?
A. Ba kwele Ditiro 2:14-37: "Ge ba ekwa tseo ..."
B. Ba dumetse ebangedi. Ditiro 2:37b: "tsa ba hlaba dipelong."
C. Ba boditswe go re ba sokologe go tloga bobeng. Ditiro 2:38a: "Sokologang."
D. Badumedi bohle ba be ba ipolela dibe. Baroma 10:9-10: "Gobane motho o dumela ka pelo a tsebo lokafatswa, o ipolela ka molomo a tsebo pholoswa."
E. Ba boditswe go kolobeletswa go lesetswa dibe e le gore ba fiwe neo ya moya o mokgethwa. "Petro a fetola a re: Sokologang, ka moka le kolobeletswe Leineng la Jesu Kriste, e be gona go lebalelwa dibe, ke mo Le tlo go fiwa neo ya Moya-mokgethwa." Ditiro 2:38.
F. Ka baka la boikokobeletso bja bona dikgatong tseo di hlaloswago, ba ile ba pholoswa, ka seo bona ka moka ge ba kopa netse mmogo ba ba "ekklesia" goba kereke yeo Jesu a holofeditsego go e hlama
pukung ya Mateo 16:18.
5. Naa ka efe tswelopele yeo kereke e bilego Le yona go ya ka Beibele?
Go tswa tlholegong ya yona ka lebaka la meleko kua Jerusalema Kereke e ile ya swalalanela dinangeng tse buswago ke Roma, le ge ba "tsamile ba rera lentsu" Mafelong ohle ao ba ilego ba a sepela." (Ditiro 8:1-4). Diphuthego di ile tsa thewa ditoropong tse ntshi pusong ya Baroma. Diphuthego tseo di ile tsa tsoseletswa ke Moapostola Paulo le bangwe. Tiragalo - kangelo yeo e hlalosago tswelopelo ya Kereke le go phatlatswa ga ebangedi di ka balwa bukung ya Ditiro.
6. Naa hlogo ya kereke go ya ka Beibele ke mang?
Kreste ke hlogo ya Kereke, kua legodimong, gohle le mono lefaseng. Pukung ya Baefesu 1:22-23 re bala gore: "Gomme dilo tsohle o di beile ka tlase ga maoto a gagwe, a mmea a ba hlogo ya 'phuthego tsohle dilong tsohle. Phuthego ya ba mmele wa gagwe mo go tlalago Yena Motlala - tsohle go bohle." Kreste o filwe "Maatla ka moka." Mateo 28:18 ona o a filwe dilong ka moka tseo di lego mabapi le Kereke "O filwe maikarabelo." Bala Bakolose 1:18.
7. Na bagolo (baofisiri) ba kereke go ya Beibele ke bom?
A. Go tloga mathomong go be go na le dibaka tse hlano tsa bogolo: boapostola, boprofeta, boebangedi, bolebeledi, le bodisi. Baefesu 4:11 "Gomme ke yena yo a neilego ba bangwe gore e be baapostola, ba bangwe e be baebangedi, ba bangwe e be badisi le baruti" Pukung ya Bafilipi 1:1 e bolela ka ofisi ya bodiredi le bodisi. Se se hwetswa gape le pukung ya 1 Thimotheo 3:3-13.
B. Diofisi tse pedi tsa mathomo, e lego tsa baapostola le baprofeta, e be e le tsa lebakanyana goba motswa-o-swere. Di ile tsa tloswa ge mosomo wa tsona o abja go phethagatswa dikarolong tse dingwe tsa Kereke. Thereso yekhwi e latisitswe go tswa ditiragalong tse latelago: (1) Go tswa maikarabelong a baofisiri. Baapostola 1:22-23. Luka 6:13. Baprofeta: 1 Bakorinthe 12:10. (2) Go tswa mesomong ya Diofisi. Bapostola: Luka 24:46-48. Ditiro 1:8, 22b. Mateo 16:19. Mateo 18:18. Baprofeta: 1 Bakorinthe 14:29-33. Baefesu 3:5. 1 Bakorinthe 13:8-10.
C. Diofisi tse dingwe tse tharo ke tsa baebangedi, balebeledi le badisi ke tseo ga bjale di filwego maemo ao a sa fetoga fetogego ka Beibele. Tseo ke tsona diofisi tseo Modimo a di abilego e le go hlokomela lenane-tshepediso la Kereke. Modimo ga se a tlogelela bohlale bja motho le maite mogelo go tsea karolo, empa o file lenane-tshepediso lentsung la Gagwe e le go re thakgela modiro o mongwe le o mongwe o mmotse. 2 Timotheo 3:16-17. Hlokomela" Lentsu lekhwi "Bishop" le "Modisi" ke lehlalosagongwe leo le supago ofisi e tee. Bona Titus 1:5-7 le Ditiro 20:17-18. Hlokomedisisa gape go tswela pele: Mosomo wa moruti o be o phethagatswa ke Modisi phuthegong ya pele.
8. Naa kereke e be e thwala mmuso wa mohuta ofe?
Mmuso ka tshwanelo o swanetse go ba wa phuthego, le wa puso ya bodisi go thibela kgakanego medirelong. Go tla ikopanywa le phuthego ge go tswelela phetogo goba go amega morerong owe o e amago, go tla go direga goba go phethagatswa; ka seo mosomo wa molebeledi e tla ba go laola mmele, sephetho se etwe pele ke hlogo ya kereke, e lego Kreste Jesu. Bala ka tlhokomedisiso: Ditiro 6:1-6 13:1-3; 1 Bakorinthe 11:30; 20:17; 21:17-18.
9. Naa kereke ka Beibeleng e be e gatelela go direla Modimo bjang?
Ka go tiiseletswa le go "kopanela dithutong tsa baapostola ka go kwatlisa, go tsea karolo, go ngwatha senkgwa le dithapelong." Ditiro 2:42. Ba boledisana yo mongwe go yo mongwe ka dipesalema, le dikosa le mmino wa moya, go opela le go ipshina ka go leletsa ka dipelong ba opelela Modimo. Baefesu 5:19; Bakolose 3:16; Bapetsa Ditiro 20:7; le Bahebere 10:25.
10. Naa go ba eng ka kopanelo ya kereke ka Beibeleng?
Go na kereke "e tee" yeo go laodiswago ka yona Testamenteng e mpsha. Botee bjowe bo ka kgonthiswa mantsung ao a latelago: E laodiswa go ba mmele o Tee. Baefesu 1:22-23, 1 Bakorinthe 12:13.
E bitswa ngata e Tee goba mohlape. Johane 10:16.
E laodiswa go ba "Mmuso" o Tee. Mateo 16:19.
E bitswa "tsela" e Tee. Ditiro 9:2.
E bitswa "moago wa Modimo," moago o Tee. 1 Bakorinthe 3:9.
E bitswa "ngwako wa moya," ngwako o Tee. 1 Petrose 2:5.
E bitswa "Kereke yaka," Kereke e Tee. Mateo 16:18.
Karagano e nngwe le e nngwe ya mmele ga e senywe le go phosollwa go ba go thibelwa. 1 Bakorinthe 1:10-13; Baroma 16:17-18.
11. Naa ke afe maina ao a filwego batsea karolo kerekeng, le kereke ka boyona?
A. Go na le maina ao a ilego a fiwa BaKreste bao ba amegago, ao a nago le ditlhaloso tsa medirelo ya bona bathong. A mangwe a ona ke: "Barutiwa" (Ditiro 6:1) leo tlhaloso ya lona e lego "baithuti"; "badumedi" (Ditiro 9:13) e lego ona maina ao a hlalosago seo bao ba amegago ba se dirago goba ba lego sona: "Banabesu" (Ditiro 6:3) e lego leina leo le hlalosago tswalano ya modumedi go yo mongwe: "BaKreste" (Ditiro 11:26). Leo ke leina leo le hlalosago gore ke sehlopha sa mang, e lego, "Ba ga Kreste."
B. Go na le maina ao a fapa-fapanego ao a ilego a somiswa sebakeng sa Mmele go ba Kereke. A mangwe a maina ao ke a latelago: "Kereke" (Ditiro 9:31); "Kereke ya Modimo" (1 Bakorinthe 1:2); "Kereke ya leitsibulo" (Baheberu 12:23); "Mmele wa Kreste" (1 Bakorinthe 12:27); "Dikere tsa Kreste" (Baroma 16:16), "Dikereke tsa badumedi" (1 Bakorinthe 14:3).
Ela sedi: Maina ao ka moka a filwe ka tlhahlo ya moya o mokgethwa. Ka fao, bjale ka bao ba ratago go ikokobeletsa Modimo le go mo kwa, re tla thoma go somisa maina ao Modimo a a filego kereke goba batho bao ba amegago kerekeng.
12. Naa pholoso ya kereke ka Beibeleng ke eng?
Lentsu lekhwi "pholoso" e ka ba lehlalosagongwe la, "ke a dumela" e lego gore nepo-kgolo ya seo ke go phemiswa kotseng yeo e bego e swanetswe go re diregela. Mabapi le seo re na le pholoso ya Testamente e mpsha yeo e bego e se gona ka lentsu fela, empa e be e le mothong, yowe a bitswago Jesu Kriste. "Gomme ga go pholoso go e mongwe." Ditiro 4:12. Le beledisisa 2 Timothi 1:12. Ge motho a rata go pholoswa, o be a hlahlelwa go tsea karolo ditirelong tsa go hlangwa ka dikgopolo tsa batho e lego ditumelo. O be a botswa gore pholose e hwetswa go Kreste. Ditiro 16:31. Go feta fao o be a rutiswa gore go tsewa dikgato tsefe go tsena go Kreste ka nepo ya go pholoswa. Ditiro 2:37-38; Bagalata 3:27; Baroma 6:1-4.
13. Naa ke digopotso tsefe tseo di bego di setswa ke kereke ka Beibeleng?
A. Letsatsi la Morena, e lego letsatsi la mathomo la beke. Lekhwi ke letsatsi leo le ilego la beakanywa le go kgethwa ke Kreste go tswa tsogong ya Gagwe bahung. (Luka 24:1-2; Johane 20:26) e lego letsatsi leo Kereke e bego e gahlanela go direla Modimo ka Kreste. Ditiro 20:7; Kutullo 1:10; Ditiro 2:42; (Letsatsi la Pentekoste le bile la pele bekeng).
B. Selalelo sa Morena. Tirelo yekhwi e hlomilwe ke Jesu (Luka 22:19), go yona bana ba MOdimo ka moka ba swanetse go tsea karolo (1 Bakorinthe 10:16-17). Ke tirelo yeo e filwego ka sebopego sa seswantsho sa kopanelo ya bana ba Modimo, (1 Bakorinthe 10:17) yona ke tirelo yeo nepo ya yona e lego gape go tsebitsa lehu la Morena (1 Bakorinthe 11:26) e le gape go ipha bophelo ga BaKreste. (Johane 6:53-58; 1 Bakorinthe 11:30).
14. Naa go hwetswa morutiwa wa mohuta ofe ka Beibeleng?
Tsela-tshepediso e tee ya tumelo le tshepediso e hweditswe lentsung leo le tswelelago Testamenteng e Mpsha, fao e filwego Baapostola ka moya o mokgethwa. Kereke e be e laolwa fela ke mantsu a Morena ao le rena a re phethago "go lokela modiro o mongwe le o mongwe o mmotse" 2 Thimothy 3:16-17; 2 Petrose 13. Lenaneo-tlhahlo la tsela-tshepediso le phethegile wa go se belaetse, le gona ke gomang ka lona.
15. Naa kereke ka Beibeleng e thekgilwe bjang go ya ka Beibele?
E thekgilwe ka meneelo, dibjaneng le thuso ya ditshelete ya bana ba Modimo bao ba ikgafilego.
A. Moneelo ke lenane-tshepediso la Modimo go fa mosomo wa Gagwe thekgo. 1 Bakorinthe 9:13-14. "A ga le tsebe gore ba ba dirago tse kgethwa ba ja tsa tempele; me ba ba lotago altare, ba abelwa tsa altare? Ka mokgwa o bjalo le Morena o laetse ba ba kwatsago ebangedi go phela ka ebangedi."
B. Maleaki o eletsa ka kotse ya go jabetsa goba go radia Modimo. Maleaki 3:8-10. Jesu o eleditse ka moneelo. Mateo 23:23.
C. Jesu o tsweditse tsohle tsa Testamente ya kgale maemong a phakamilego Testamenteng ya kgale maemong a phakgamilego Testamenteng e mpsha. Ga go felo goba selo seo a se tlogetsego maemong a sona. Mateo 5:20-22; 5:27-28; 5:43-44. Ka fao moneelo wo wa ka dibjaneng ga e be MATHOMO-MAYO a tokologo ya MoKreste go neeleng.
16. Naa nepo ya kereke ka Beibeleng ke efe?
A. Go phatlalatsa lentsu la Modimo. Mareka 16:15; Ditiro 8:4. Okhwi ke mosomo owe o phethagaditswego ke baebangedi le MoKreste yo mongwe le yo mongwe ka go dira seo phatlalatsa le ka go etela motse ka motse. Ditiro 20:20; 5:42; 11:12-15.
B. Go dira batho go ba barutiwa. Mateo 28:19a. Ka go ikopanya le banna le basadi le ka go eletsana le bona, ba fetoga "baithuti ba Jesu."
C. Go kolobetsa batho bao bjale ba tsebago tlhaelelo ya pholoso maphelong a bona le go rata ge Jesu e ka ba mopholosi wa bona. Mateo 28:19b.
D. Go ruta ka moka batho bao ba angwago ke seo "Mantsu ka moka a bophelo bja tumelo." Ditiro 5:20; Mateo 28:20.
Ee, batho bakhwi ka moka ba kgobelwa mmogo go hlama phuthego, yeo e gafelwaga bao ba botegago le banna bao ba kgonago go itshwara, bao ba iphepago, le phuthego yeo e ikatolosago. 2 Thimotheo 2:2; Ditiro 13:1-4.
1. Naa kgonthe ya lentsu le "kereke" go ya ka mowe le somisitswego beibele ke efe?
A. Go ya ka lentsu la seGerika "ekklesia" e lego fao semelo sa lentsu la sekgowa le "kereke" le hlalosago, "Seboka sa batho ba kgobakanego mmogo."
B. Le somiswa ka kakaretso go hlalosa seboka sa batho bao ba kgobakanego ka morero o mongwe le o mongwe o ka bago gona. Seo se bonala pukung ya Ditiro 19:23-41. Pukung yeo lentsu "Ekklesia" le somisitswe gararo, le somisitswe ga tee temaneng ya 32: "Bjalo ba goa, ba bangwe ka gore, gobane e be e le kgobakano ye e ferekanego, me bontshi bja bona ga ba ka ba tseba se ba se kgobakanetsego." Mokhwi lentsu lekhwi le hlalosa seboka sa barudi ba tshipi le banna ba ratago maemo morerong owe. Lebelela temana ya bo 25. Lentsu leo le somiswa gape temaneng ya 39: "Ge go ka ba le tse dingwe tse le di nyakago, di ka ahlolwa pitsong ye e tlago ka molao. Tshomisetso ye nngwe e hwetswa temaneng ya 40: "Ge a realo, a phatlalatsa kgoba kano (goba ekklesia)." Le fao lentsu leo le sa na le tlhaloso e tee le leo le lego temaneng ya 32. Tshomisetso kakaretso ya lentsu lekhwe, e hwetswa gape go 7:38. "Ke yena e a bego a le phuthegong (ekklesia) lesokeng, a na le morongwa e a boletsego le yena thabeng ya Sinai le go botataweso." Mokhwi e bolela ka phuthego ya bana ba Israele, bao ba biditswego go tswa Egepita ke Modimo.
C. Jesu o somisitse leina-kakaretso lekhwi ge a bolela ka sehlopha se sengwe goba phuthego, yeo a e bitsago "ekklesia" ya Gagwe. goba seboka, goba "phuthego yaka." Polelo yekhwi e hwetswa pukung ya Mateo 16:18 "O leswika le ke tlo go aga phuthego (goba ekklesia)." O be a boletse bjale a nepile gore, "ke tlo ipiletsa phuthego yaka."
2. Naa maloko a kereke go tswa Beibeleng ke bomang?
Ke bohle bao ba pholositswego. Pholoso le boleloko ke mahlalosa gongwe go ya ka Beibele seo se hwetsa e le thereso ge re bala Ditiro 2:47 ... "Ba eja dijo tsa bona ba thabile, ba se na pelaelo, ba reta Modimo, ba ratwa ke, batho ka moka. Me phuthegong yeo, Morena ka mehla a e okeletsa ka bao ba pholoswago." Ka fao re a bona gore ka mehla batho ba be ba pholoswa, ka ge Modimo a be a oketsa phuthego ka mehla ka bao ba pholoswago. Polelo e re batho ba be ba pholoswa ka mehla, go feta mowe e re batho bakhwi, ba be ba okeletswa phuthegong ke Modimo. Bapetsa Ditiro 5:14 le Baefesu 1:22-23 e lego fao bobedi di re fago bohlatse bja thereso yeo e swanago.
3. Na maloko a mathomo go ya ka Beibele ke bomang?
Thereso e arabago potsiso yekhwe seroka-phatla ke e tee, yona ke yeo e rego, "ke batho bao ba pholositswego lamathomo." Pukung ya Ditiro, kgaolong ya bobedi re na le maina a batho ba mathomo lefaseng bao ba pholositswego ka thuso ya Kriste dibeng tsa bona. (Ditiro 2:14-47). Mokhwi ke fao Kreste a "biditsego" phuthego ya gagwe lamathomo, yeo e hlamilwego ke meoya e dikete tse tharo. Batho bakhwi ba biditswe" ke Kreste bjale ka ge a bolela ka thuto-bodumedi yeo e bolelwago ke Baapostola. Batho bao ba biditswego e be e le "phuthego ya Gagwe" goba "Kereke ya Gagwe" ka kgopolo yeo e kwegago, ke gore ba rekilwe ka madi ao a tsholotswego matsatsi a mmalwana pele ga lebaka leo. Ga go yowe go ya ka tlhaloso ya nnete ya lentsu a bego a ka ba wa Kreste pele ga lebaka leo, ka gobane madi ao a go reka a be a seso tshologa pele ga sefapano.
Go araba potsiso yekhwi ka botshepegi:
Ke eng goba ke bomang maloko a kereke ye e tshepisitswego ke Jesu?
Karabo: BaKreste.
Ke eng seo se dirago batho go ba BaKreste?
Karabo: Ke lentsu la Modimo. Baroma 1:16 "Gobane ga ke na dihlong ka Ebangedi ya Kreste, ka gore ke maatla a Modimo a go pholosa." 1 Bakorinthe 15:1-2a. "Banabesu, ke le gopotsa ebangedi ye ke le tsebisitsego yona, yeo gape le e amogetsego, yeo gape le emego mo go yona. Yeo gape le pholoswago ka yona."
Naa dintlha-kgolo tseo re pholoswag go tsona go ya ka lentsu la Modimo, goba ebangedi ke dife?
Karabo: Ke lehu, poloko le tsogo ya Kreste bahung. 1 Bakorinthe 15:3-4. "Gobane pele ga tsohle, ke le beile se le nna ke se filwego, e lego gore: Kreste o hwile ka baka la dibe tsa rena, ka mo Mangwalo a bolelago. Me o fihlilwe, me o tsogile ka letsatsi la boraro, ka mo Mangwalo a bolelago."
Naa e ka ba dintlha tswekhwi di boletswe lamathomo neng?
Karabo: Ka letsatsi la Pentekoste kua Jerusalema, e lego matsatsi a masome a mahlano ka morago ga go bitswa ga bona go tswa dibeng. ka seo bala kgaolo ya bobedi ya puku ya Ditiro.
Naa batho ba dikete tse tharo bao ba kwelego molaetsa okhwi ba ile ba fetoga eng?
Karabo: BaKreste ba mathomo lefaseng.
Bona gammogo le seboka sa batho, ba ile ba kopanela mmogo go ba eng?
Karabo: Phuthego yeo Jesu a holofeditsego go e hlama pukung ya Mateo 16:18.
4. Naa go nyakega eng gore motho a pholoswe goba go ba setho kerekeng go ya ka Beibele?
A. Ba kwele Ditiro 2:14-37: "Ge ba ekwa tseo ..."
B. Ba dumetse ebangedi. Ditiro 2:37b: "tsa ba hlaba dipelong."
C. Ba boditswe go re ba sokologe go tloga bobeng. Ditiro 2:38a: "Sokologang."
D. Badumedi bohle ba be ba ipolela dibe. Baroma 10:9-10: "Gobane motho o dumela ka pelo a tsebo lokafatswa, o ipolela ka molomo a tsebo pholoswa."
E. Ba boditswe go kolobeletswa go lesetswa dibe e le gore ba fiwe neo ya moya o mokgethwa. "Petro a fetola a re: Sokologang, ka moka le kolobeletswe Leineng la Jesu Kriste, e be gona go lebalelwa dibe, ke mo Le tlo go fiwa neo ya Moya-mokgethwa." Ditiro 2:38.
F. Ka baka la boikokobeletso bja bona dikgatong tseo di hlaloswago, ba ile ba pholoswa, ka seo bona ka moka ge ba kopa netse mmogo ba ba "ekklesia" goba kereke yeo Jesu a holofeditsego go e hlama
pukung ya Mateo 16:18.
5. Naa ka efe tswelopele yeo kereke e bilego Le yona go ya ka Beibele?
Go tswa tlholegong ya yona ka lebaka la meleko kua Jerusalema Kereke e ile ya swalalanela dinangeng tse buswago ke Roma, le ge ba "tsamile ba rera lentsu" Mafelong ohle ao ba ilego ba a sepela." (Ditiro 8:1-4). Diphuthego di ile tsa thewa ditoropong tse ntshi pusong ya Baroma. Diphuthego tseo di ile tsa tsoseletswa ke Moapostola Paulo le bangwe. Tiragalo - kangelo yeo e hlalosago tswelopelo ya Kereke le go phatlatswa ga ebangedi di ka balwa bukung ya Ditiro.
6. Naa hlogo ya kereke go ya ka Beibele ke mang?
Kreste ke hlogo ya Kereke, kua legodimong, gohle le mono lefaseng. Pukung ya Baefesu 1:22-23 re bala gore: "Gomme dilo tsohle o di beile ka tlase ga maoto a gagwe, a mmea a ba hlogo ya 'phuthego tsohle dilong tsohle. Phuthego ya ba mmele wa gagwe mo go tlalago Yena Motlala - tsohle go bohle." Kreste o filwe "Maatla ka moka." Mateo 28:18 ona o a filwe dilong ka moka tseo di lego mabapi le Kereke "O filwe maikarabelo." Bala Bakolose 1:18.
7. Na bagolo (baofisiri) ba kereke go ya Beibele ke bom?
A. Go tloga mathomong go be go na le dibaka tse hlano tsa bogolo: boapostola, boprofeta, boebangedi, bolebeledi, le bodisi. Baefesu 4:11 "Gomme ke yena yo a neilego ba bangwe gore e be baapostola, ba bangwe e be baebangedi, ba bangwe e be badisi le baruti" Pukung ya Bafilipi 1:1 e bolela ka ofisi ya bodiredi le bodisi. Se se hwetswa gape le pukung ya 1 Thimotheo 3:3-13.
B. Diofisi tse pedi tsa mathomo, e lego tsa baapostola le baprofeta, e be e le tsa lebakanyana goba motswa-o-swere. Di ile tsa tloswa ge mosomo wa tsona o abja go phethagatswa dikarolong tse dingwe tsa Kereke. Thereso yekhwi e latisitswe go tswa ditiragalong tse latelago: (1) Go tswa maikarabelong a baofisiri. Baapostola 1:22-23. Luka 6:13. Baprofeta: 1 Bakorinthe 12:10. (2) Go tswa mesomong ya Diofisi. Bapostola: Luka 24:46-48. Ditiro 1:8, 22b. Mateo 16:19. Mateo 18:18. Baprofeta: 1 Bakorinthe 14:29-33. Baefesu 3:5. 1 Bakorinthe 13:8-10.
C. Diofisi tse dingwe tse tharo ke tsa baebangedi, balebeledi le badisi ke tseo ga bjale di filwego maemo ao a sa fetoga fetogego ka Beibele. Tseo ke tsona diofisi tseo Modimo a di abilego e le go hlokomela lenane-tshepediso la Kereke. Modimo ga se a tlogelela bohlale bja motho le maite mogelo go tsea karolo, empa o file lenane-tshepediso lentsung la Gagwe e le go re thakgela modiro o mongwe le o mongwe o mmotse. 2 Timotheo 3:16-17. Hlokomela" Lentsu lekhwi "Bishop" le "Modisi" ke lehlalosagongwe leo le supago ofisi e tee. Bona Titus 1:5-7 le Ditiro 20:17-18. Hlokomedisisa gape go tswela pele: Mosomo wa moruti o be o phethagatswa ke Modisi phuthegong ya pele.
8. Naa kereke e be e thwala mmuso wa mohuta ofe?
Mmuso ka tshwanelo o swanetse go ba wa phuthego, le wa puso ya bodisi go thibela kgakanego medirelong. Go tla ikopanywa le phuthego ge go tswelela phetogo goba go amega morerong owe o e amago, go tla go direga goba go phethagatswa; ka seo mosomo wa molebeledi e tla ba go laola mmele, sephetho se etwe pele ke hlogo ya kereke, e lego Kreste Jesu. Bala ka tlhokomedisiso: Ditiro 6:1-6 13:1-3; 1 Bakorinthe 11:30; 20:17; 21:17-18.
9. Naa kereke ka Beibeleng e be e gatelela go direla Modimo bjang?
Ka go tiiseletswa le go "kopanela dithutong tsa baapostola ka go kwatlisa, go tsea karolo, go ngwatha senkgwa le dithapelong." Ditiro 2:42. Ba boledisana yo mongwe go yo mongwe ka dipesalema, le dikosa le mmino wa moya, go opela le go ipshina ka go leletsa ka dipelong ba opelela Modimo. Baefesu 5:19; Bakolose 3:16; Bapetsa Ditiro 20:7; le Bahebere 10:25.
10. Naa go ba eng ka kopanelo ya kereke ka Beibeleng?
Go na kereke "e tee" yeo go laodiswago ka yona Testamenteng e mpsha. Botee bjowe bo ka kgonthiswa mantsung ao a latelago: E laodiswa go ba mmele o Tee. Baefesu 1:22-23, 1 Bakorinthe 12:13.
E bitswa ngata e Tee goba mohlape. Johane 10:16.
E laodiswa go ba "Mmuso" o Tee. Mateo 16:19.
E bitswa "tsela" e Tee. Ditiro 9:2.
E bitswa "moago wa Modimo," moago o Tee. 1 Bakorinthe 3:9.
E bitswa "ngwako wa moya," ngwako o Tee. 1 Petrose 2:5.
E bitswa "Kereke yaka," Kereke e Tee. Mateo 16:18.
Karagano e nngwe le e nngwe ya mmele ga e senywe le go phosollwa go ba go thibelwa. 1 Bakorinthe 1:10-13; Baroma 16:17-18.
11. Naa ke afe maina ao a filwego batsea karolo kerekeng, le kereke ka boyona?
A. Go na le maina ao a ilego a fiwa BaKreste bao ba amegago, ao a nago le ditlhaloso tsa medirelo ya bona bathong. A mangwe a ona ke: "Barutiwa" (Ditiro 6:1) leo tlhaloso ya lona e lego "baithuti"; "badumedi" (Ditiro 9:13) e lego ona maina ao a hlalosago seo bao ba amegago ba se dirago goba ba lego sona: "Banabesu" (Ditiro 6:3) e lego leina leo le hlalosago tswalano ya modumedi go yo mongwe: "BaKreste" (Ditiro 11:26). Leo ke leina leo le hlalosago gore ke sehlopha sa mang, e lego, "Ba ga Kreste."
B. Go na le maina ao a fapa-fapanego ao a ilego a somiswa sebakeng sa Mmele go ba Kereke. A mangwe a maina ao ke a latelago: "Kereke" (Ditiro 9:31); "Kereke ya Modimo" (1 Bakorinthe 1:2); "Kereke ya leitsibulo" (Baheberu 12:23); "Mmele wa Kreste" (1 Bakorinthe 12:27); "Dikere tsa Kreste" (Baroma 16:16), "Dikereke tsa badumedi" (1 Bakorinthe 14:3).
Ela sedi: Maina ao ka moka a filwe ka tlhahlo ya moya o mokgethwa. Ka fao, bjale ka bao ba ratago go ikokobeletsa Modimo le go mo kwa, re tla thoma go somisa maina ao Modimo a a filego kereke goba batho bao ba amegago kerekeng.
12. Naa pholoso ya kereke ka Beibeleng ke eng?
Lentsu lekhwi "pholoso" e ka ba lehlalosagongwe la, "ke a dumela" e lego gore nepo-kgolo ya seo ke go phemiswa kotseng yeo e bego e swanetswe go re diregela. Mabapi le seo re na le pholoso ya Testamente e mpsha yeo e bego e se gona ka lentsu fela, empa e be e le mothong, yowe a bitswago Jesu Kriste. "Gomme ga go pholoso go e mongwe." Ditiro 4:12. Le beledisisa 2 Timothi 1:12. Ge motho a rata go pholoswa, o be a hlahlelwa go tsea karolo ditirelong tsa go hlangwa ka dikgopolo tsa batho e lego ditumelo. O be a botswa gore pholose e hwetswa go Kreste. Ditiro 16:31. Go feta fao o be a rutiswa gore go tsewa dikgato tsefe go tsena go Kreste ka nepo ya go pholoswa. Ditiro 2:37-38; Bagalata 3:27; Baroma 6:1-4.
13. Naa ke digopotso tsefe tseo di bego di setswa ke kereke ka Beibeleng?
A. Letsatsi la Morena, e lego letsatsi la mathomo la beke. Lekhwi ke letsatsi leo le ilego la beakanywa le go kgethwa ke Kreste go tswa tsogong ya Gagwe bahung. (Luka 24:1-2; Johane 20:26) e lego letsatsi leo Kereke e bego e gahlanela go direla Modimo ka Kreste. Ditiro 20:7; Kutullo 1:10; Ditiro 2:42; (Letsatsi la Pentekoste le bile la pele bekeng).
B. Selalelo sa Morena. Tirelo yekhwi e hlomilwe ke Jesu (Luka 22:19), go yona bana ba MOdimo ka moka ba swanetse go tsea karolo (1 Bakorinthe 10:16-17). Ke tirelo yeo e filwego ka sebopego sa seswantsho sa kopanelo ya bana ba Modimo, (1 Bakorinthe 10:17) yona ke tirelo yeo nepo ya yona e lego gape go tsebitsa lehu la Morena (1 Bakorinthe 11:26) e le gape go ipha bophelo ga BaKreste. (Johane 6:53-58; 1 Bakorinthe 11:30).
14. Naa go hwetswa morutiwa wa mohuta ofe ka Beibeleng?
Tsela-tshepediso e tee ya tumelo le tshepediso e hweditswe lentsung leo le tswelelago Testamenteng e Mpsha, fao e filwego Baapostola ka moya o mokgethwa. Kereke e be e laolwa fela ke mantsu a Morena ao le rena a re phethago "go lokela modiro o mongwe le o mongwe o mmotse" 2 Thimothy 3:16-17; 2 Petrose 13. Lenaneo-tlhahlo la tsela-tshepediso le phethegile wa go se belaetse, le gona ke gomang ka lona.
15. Naa kereke ka Beibeleng e thekgilwe bjang go ya ka Beibele?
E thekgilwe ka meneelo, dibjaneng le thuso ya ditshelete ya bana ba Modimo bao ba ikgafilego.
A. Moneelo ke lenane-tshepediso la Modimo go fa mosomo wa Gagwe thekgo. 1 Bakorinthe 9:13-14. "A ga le tsebe gore ba ba dirago tse kgethwa ba ja tsa tempele; me ba ba lotago altare, ba abelwa tsa altare? Ka mokgwa o bjalo le Morena o laetse ba ba kwatsago ebangedi go phela ka ebangedi."
B. Maleaki o eletsa ka kotse ya go jabetsa goba go radia Modimo. Maleaki 3:8-10. Jesu o eleditse ka moneelo. Mateo 23:23.
C. Jesu o tsweditse tsohle tsa Testamente ya kgale maemong a phakamilego Testamenteng ya kgale maemong a phakgamilego Testamenteng e mpsha. Ga go felo goba selo seo a se tlogetsego maemong a sona. Mateo 5:20-22; 5:27-28; 5:43-44. Ka fao moneelo wo wa ka dibjaneng ga e be MATHOMO-MAYO a tokologo ya MoKreste go neeleng.
16. Naa nepo ya kereke ka Beibeleng ke efe?
A. Go phatlalatsa lentsu la Modimo. Mareka 16:15; Ditiro 8:4. Okhwi ke mosomo owe o phethagaditswego ke baebangedi le MoKreste yo mongwe le yo mongwe ka go dira seo phatlalatsa le ka go etela motse ka motse. Ditiro 20:20; 5:42; 11:12-15.
B. Go dira batho go ba barutiwa. Mateo 28:19a. Ka go ikopanya le banna le basadi le ka go eletsana le bona, ba fetoga "baithuti ba Jesu."
C. Go kolobetsa batho bao bjale ba tsebago tlhaelelo ya pholoso maphelong a bona le go rata ge Jesu e ka ba mopholosi wa bona. Mateo 28:19b.
D. Go ruta ka moka batho bao ba angwago ke seo "Mantsu ka moka a bophelo bja tumelo." Ditiro 5:20; Mateo 28:20.
Ee, batho bakhwi ka moka ba kgobelwa mmogo go hlama phuthego, yeo e gafelwaga bao ba botegago le banna bao ba kgonago go itshwara, bao ba iphepago, le phuthego yeo e ikatolosago. 2 Thimotheo 2:2; Ditiro 13:1-4.
THUTO YA KOLOBETSO YA SEKRESTE
1296 - Sepedi
Ka Darrel D. Malcom
Kolobetso yeo e fiwago batho ka Jesu Kreste e amogelwa ka go dumela go Yena (Baroma 1:16; Ditiro 16:30,31). Akhwi ga se maikarabelo ao a tlago mothong ka mokgwa wa mphiwa feela goba wa kabelo, empa re hlalelelwa feela ka lerato le kgaugelo ya Modimo (Baefesu 2:8,9). Kholofelo ya rena e nnosi ke ge re itemoga gore re badira-dibe, le gore ka mophelelo o phethegilego wa Gagwe, go re hwela dibe ga Gagwe le go tsoga lebitleng ka maatla, Jesu Kreste o tlile go ba mohola wa go re kgonela pholoso. Re pholoswa feela ka go phethagaletsa tumelo go Jesu a nnosi.
Empa tumelo e phethagala mothong yowe a kgwathilwego maikutlo a go tshwenyega. Ge o dumela gore moago owe o bego o le go ona o mollong, gona o tla o katoga ka bjako. go bjalo le go yowe a beago tshepo ya gagwe go Jesu Kreste le go Mo amogela bophelong bja gagwe (Johane 1:12; Kutullo 3:20), e le go tiiseletsa gore tumelo yeo a e hweditsego ka boswa e phethagatswe ka mediro.
Go tswa Testamenteng e Mpsha re rutwa gore badumedi ba pele ba phethagaditse tumelo ya bona go Jesu lamathomo ka go sokologa (Ditiro 2:38; 26:20), ka phisego ya go fetolela mophelelo le ditlwaelo go kgahlisa Modimo. Ba phethagaditse tumelo ya bona ka polelo le bohlatse bja phatlalatsa (Baroma 10:10; Mateo 10:32,33) pele ga badumedi ba bangwe le lefase. Ka bjako le bona ba phethagatsa tumelo yeo ka kolobetso. (Ditiro 2:41; 8:36-39; 16:31-34).
Testamente e Mpsha e bolela makga ao a fetago 100 ka kolobetso. Yo mongwe le yo mongwe gowe a nago le phisego ya BoKreste o ikokobeletsago Modimo, o swanelwa ke go kwisisa tsa Kolobetso ya Sekreste. Ga se dikgatiso ka moka tsa Testamente e Mpsha tseo di hlalosago thuto yekhwi (kgatiso yeo e hlagisago seo ka moka ke Concordance), le ge dingwe e le tsa kholo dithutisong tsa mathomo mayo.
Temana yeo e ngwetswego e ka hlathollelwa lelemeng le lengwe bokaone ge go ithutwa tiragalo ka moka (ka go bala ditemana tseo di latelago yeo) e le go kgonthisa tiragalo thwii. Temana yeo e ngwetswego go tswa kgatisong ya New International. Yona yekhwi e nyakile go ba le thuto yeo e tswetsago kolobetso ya SeKreste pele; le go hlalosa seemo le tlhaloso ya tiragalo ka moka ya kolobetso, le gore ditla morago tsa kolobetso ya SeKreste e be e le dife.
Lebakeng lekhwi, o kgopelwa gore ka thapelo, hle nke o ithute, o arabe potsiso e nngwe le e nngwe go fihlela o ikgotsofatsa, le go dumelela Modimo a go ruta ka lentsu la Gagwe.
Mateo 3:13-17. Mohlang wo Jesu a tswa Galelia a tla Jordan go Johannes gore a kolobetswe ke yena. Fela Johannes a mo thibela ka maatla a re: "Ke nna ke swanetsego go kolobetswa ke wena, gomme a wena o tla go nna?" Me Jesu a mo fetola are: Lesa bjalo, gobane go re swanetse go phetha go loka ka moka. Ke mo Johannes a mo dumetsego. Ge Jesu a kolobeditswe, a akgofa a tswa meetseng; me bonang, magodimo a mmulegela, a bona Moya wa Modimo o theoga e ke ke leeba o etla godimo ga gagwe. Me lentsu le le tswago magodimong la re: Yena yo ke Morwa wa ka e a rategago, yo ke kgahlwago ke yena." Bala gape le Mareka 1:9-11; Luka 3:21,22; Johannes 1:29-34).
Ke ka baka la eng a itse o swanetswe ke go kolobetswa?
Ke efe mehlolo le dika tse pedi di bonagetsego kolobetsong ya Jesu?
Ke ka baka la eng o nagana gore Johannes o be a kolobeletsa nokeng ya Jordan? (Bala puka ya Johannes 3:23).
Mateo 28:20. Jesu a batamela a bolela le bona a re: "Ke neilwe maatla ka moka legodimong. Ke gona yang le dire ditshaba barutiwa, ka go ba kolobetsa leineng la Tate le la Morwa le la Moya o Mokgethwa le ka go ba ruta go boloka tsohle tse ke le laetsego tsona. Gomme tsebang, ke na le lena ka mehla go fihla bofelong bja lefase."
Naa "taelo kgolo yekhwi" e filwe maatla a mang?
Go ya ka tatelanyo tshepediso, kolobetso e swanetswe go etiwa ke eng pelel?
Naa kolobetso e swanetswe go phethagaletswa leineng (maineng) lefe?
Ke eng seo se latelago kolobetso ya morutiwa naa?
Ke efe kholofediso yeo e amanago le taelo yekhwi naa?
Mareka 16:15,16. Me a ba botsa a re: Yang lefaseng ka moka, le kwatse ebangedi go babopsa ka moka; yo a dumelago me a kolobetswa, o tlo pholoswa; eupsa yo a sa dumelego, o tlo tsuwa.
Naa ebangedi e swanetswe go kwatswa go mang?
Go ya ka tatelanyo polelo e lego temaneng yekhwi, kolobetso e swanetse go etiwa ke eng pele?
Ke efe temoso yeo e angwago temaneng go bao ba ganago go dumela go Jesu?
Naa ke kholofediso efe yeo e fiwago yowe a dumetsego le go kolobetswa?
Ditiro 2:36-41. (Petrose o ile bolela ka go hlabosa lentsu a re). Ke gona ngwako ka moka wa Israele, a o ke o tsebe ruri gore Jesu yo lena le mmapotsego, Modimo o mo dirile Morena le Kreste." Ya re ge ba ekwa tseo, ba hlabja dipelong. Ba bolela le Petrose le baapostola ba bangwe ba re: Banna ba gesu, re tlo dira eng? Petrose a ba botsa a re: sokologang me e mongwe le e mongwe wa lena a kolobeletswe leineng la Jesu Kreste, e be gona go lebalelwa dibe, me le tla fiwa neo ya Moya o Mokgethwa. Gobane kholofediso ke ya lena, le ya bana ba lena, le ya Bohle ba ba lego kgole, ba Morena Modimo wa rena a sa tlago ba bitsa." "Le ka mantsu a mangwe a mantshi a tiisa bohlatse bja gagwe, a ba kgothatsa a re: Pholoswang le tsweng molokong wo o kgopamilego woo." Bjale ge ba amogetse lentsu la gagwe ka go rata ba kolobetswa, me ka letsatsi leo gwa okeletswa ka batho ba e nyakilego go ba ba dikete tse tharo.
Naa ke eng seo se etayo kolobetso pele?
Naa ba be ba swanetse go kolobeletswa leineng la mang?
Naa kholofediso yeo e filwe mang?
Naa seo se ama le wena?
Ditiro 8:5,12. (Bala Ditiro 8:4-13). Filipi a fogogela motseng wa Samaria, a ba anegela tsa Kreste ... Byale gr ba dumetse Filipi ge a bas ruta Ebangedi ya mmuso wa Modimo lr ya Leina la Jesu Kreste, ba kolobetswa banna le basadi.
Naa molaetsa o anegetswego ba-Samaria ke ofe?
Ka morago ga go dumela molaetsa, banna le basadi ba baSamaria ba ile ba dira eng?
Ditiro 8:34-39. (Bala Ditiro 8:26-39). Molaki a botsisa Filipus a re: Ke a go rapela moprofeta o ra mang ge a realo. A o a ipolela, goba o supa e mongwe? Ke mo Filipus a bolelago a thoma ka lengwalo leo, a mo anegela ebangedi ya Jesu. Ya re ge ba swere tsela ka mokgwa woo, ba tla meetseng, Me molaki a re: Meetse sea, go ka sitisang gore ke kolobetswe? Gomme Filipus a re: "Ge o dumela ka pelo ka moka, gona go ka ba bjalo, Molaki a fetola a re: Ke dumela gore Jesu Kreste ke Morwa wa Modimo." Me a laela go emisa loloi, ba fologela meetseng ka babedi, Filipus le Molaki, me a mo kolobetsa. Ge ba rotoga ba etswa meetseng, Moya wa Morena wa sirosa Filipus. molaki a se hlwe a mmona, eupsa a wela tsela ya gagwe a thabile.
Naa Filipus o ile a bolela ka molaetsa ofe:
Naa Molaki o tsebagaditse ka mantsu afe gore o a dumela?
Naa o laeditse ka medirelo efe gore o a dumela?
Naa ke mohuta ofe wa kolobetso o hlaloswa temaneng?
Naa molaki o ile a ikwa a le bjang ka morago ga kolobetso?
(Hlokomedisisa gore poledisano yeo ya lentsu la Modimo e bile ya mahlahlo go ya ka temana ye [8:29] le ge ditlamorago tsa yona di phethagaditswe "ka meetseng Bala gape Ditiro 10:44-48).
Ditiro 16:29-34). (Bala Ditiro 16:16-34). Me ge a re ba tlise a akgofa a tsena, a wela fase dinaong tsa Paulus le Silas a swerwe ke go roromela. A ba ntshetsa ntle a re: Marena, e ka kgona ke dire bjang gore ke pholoswe? Bona ba re: Dumela go Morena Jesu, ke mo o tlago pholoswa, wena le ba lapa la gago. Me ba mmotsa lentsu la Modimo a na le bohle ba mo lapeng la gagwe. A ba amogela ka yona nako ye ya bosego, a ba hlapisa megogoma, me gwa kolobetswa yena le ba lapa la gagwe ka moka e sa le semeetseng.
Naa Paulo le Silas ba boditse mohlapetsi wa kgolego go dira eng ge a ba botsisa gore, ke swanetse go dira eng gore ke pholoswe?
Naa mohlapetsi wa kgolego le ba lapa la gagwe ba ile ba botswa molaetsa ofe?
Naa mohlapetsi wa kgolego o ile a laetsa tshokologo (phetogp ka pelong le medirelo) bjang go Paulo le Silas?
Naa mohlapetsi wa kgolego le ba lapa la gagwe ba be ba thabisitswe ke eng?
Naa mohlapetsi wa kgolego le ba lapa la gagwe ba ile ba akgofisetsa go kolobetswa bjang?
Ditiro 22:10,16. (Bapetsa seo le Ditiro 9:1-19; 22:1-16; 26:9-20). (Paulo o botsisitswe ka Jesu). "Naa ka re: Morena ke tla dirang? (Ananias o boletse bjalo go Paulo). "Bjale o diegelang? Ema o kolobetswe, o hlapiswe dibe tsa gago ka go rapela leina la Morena."
Naa Paulo o laetswe go dira eng?
Naa ditla-morago tsa kolobetso ke dife?
Naa tlhaloso ya "go rapela leina la Morena" ke efe?
Baroma 6:3-7. A ga le tsebe gore bohle ba re kolobeditswego go Kreste Jesu, re kolobeleditswe lehung la gagwe? Ke gona re fihlilwe le Yena lebitleng ka go kolobetswa lehung, gore bjale ka Kreste a tsositswe bahung ka letago la Tate, le rena re sepele bofseng bja bophelo. Gobane ge re hlomagane nae ka go swana nae lehung la gagwe, gona re tla hlomagana nae ka go swana nae le tsogong ya gagwe. Re tsebe gore motho wa rena e motala o bapotswe le yena sefapanong, gore mmele wa sebe o fediswe, re tle re se ke ra hlwa re hlankela sebe. Gobane yo a hwilego o hunolotswe sebeng.
(Hlokomedisisa gore kolobetso e dirwa "ka gare lehung la Gagwe" e lego fao Jesu a tsholotswego madi. Bapetsa temana yeo le Johane 19:34, Bakolose 1:19,20, 1 Petrose 1:18,19.)
Na re lekanyetsa bjang poloko le tsogo phethagatsong ya kolobetso?
Hlokomedisisa ka fao go fokelwa ka meetse go lekanyetsago lehu, poloko le tsogo yeo e hlaloswago temaneng.
Naa go na le tsela ye nngwe ya kolobetso o tsebago e tsweletsa kgopolo yeo e hlaloswago?
Bakolose 2:12,13 ... Ka ge le fihlilwe le yena lebitleng ka kolobetso, yeo gape le tsogilego le yena ka yona, ka tumelo ye e dirwago ke Modimo e a mo tsositsego bahung. Me lena le bego le hwetse dikarogong le go se bolleng ga mebele ya lena, o le phedisitse gotee le yena. ge a re lesetsa dikarogo ka moka.
Naa ke kolobetso efe yeo e lekangetsago "go bolekwa le Yena" le "go tsoswa le Yena" bokaone?
Go direga eng ka dibe tsa rena ge re "phediswa le Kreste"?
(Hlokomela gore kolobetsong re "bolokwa" le "go tsoswa le Yena" e le tekanyetso ya "ge re be re hwetse dibeng tsa rena moyeng, fela "Modimo a re phedisa le Kreste."
Bagalata 3:27 (26-28) ... Gobane ka moka ba le kolobeleditswego go Kreste le apere Kreste.
Naa kholofediso ya bao ba kolobeleditswego go Kreste ke efe?
1 Petrose 3:21. Ao bjale a pholosago le rena ka seswantsho sa ona e lego kolobetso, yeo e sego go hlapa Mmele ditshila, eupsa e le go kgopela letswalo le le botse go Modimo ka tsogo ya Jesu Kreste.
Go ya ka temana yekhwi, ke ofe mohola o mongwe gape o bago gona mothong e le ditla-morago tsa kolobetso?
Naa seo se re ruta gore go kolobetswa ka tsela yeo fela go lekane? Ke ka lebaka la eng ge go lekane goba go sa lekana?
Ge matswalo a rena a re ahlola gore ga re dire seo re swanetsego go ka be re se dira, goba ge re dira tse phosagetsego, na re ka ba le letswalo le lebotse bjang? Naa seo se amana le temana yekhwi ka eng goba bjang?
Go Kolobetswa Labobedi: Ditiro 19:3-5 (1-7) Paulo a ba botsisa a re: "Bjalo le kolobeditswe ka efe kolobetso"? Ba re: ka kolobetso ya Johannes. Paulo a re: "Johannes o kolobeditse ka kolobetso ya tshokologo, a botsa setshaba gore ba dumele yo a mo hlatlamago a era Kreste." Ge ba kwele fao, ba kolobeletswa leineng la Morena Jesu.
(Yekhwi ke tsela e nnosi ya "kolobetso ya bobedi" Testamenteng e Mpsha. Le ge go le bjale phethagatso ya kolobetso ya pele e be e sa fosagala, empa bosaedi ke fela gore e diretswe sephethong se fosagetsego le tlhalosong yeo e sa nepagalago.)
Naa seo se re laetsa gore motho o swanetswe go kolobetswa gape ge sephetho sa kolobetso ya gagwe ya pele le lebaka la ntshe di sa kgotsofatse dinyakwa tsa kolobetso go ya ka mangwalo? Ke ka lebaka la eng go swanetse goba go sa swanela?
DITHUTO TSE DINGWE GO TSWELA PELE.
Testamente e Mpsha e be e ngwetswe mathomong ka leleme la Segerika. Thuto yeo e hlalosago mantsu a segerika ao a ilego a ngwalwa la mathomo e le polelo ya Jesu le barutiwa ge a be a rutisa ka kolobetso e ka ba ya thuso kudu thutong ya kolobetso.
Lentsu la Segerika leo le hlalosago "go fokela" ke "rhantizo" (go karolo ye nngwe ya lediri lekhwi). Le dirisitswe Testamenteng ya kgale fao go bego go fokelwa madi le molora (Baheberu 9:13, 19,20) empa ga go fao le somisitswego ntshe kolobetsong.
Lentsu la Segerika la "go tshela" ke "Cheo" (le ge e ka ba karolo ye nngwe ya lediri lekhwi). Le somisitswe gantshi Testamenteng e Mpsha (Mateo 26:7 - senoko; Luka 10:34 - oli le beine; Ditiro 2:17,18 - moya-mokgethwa bj. bj.) empa ga go fao le somisitswego ntshe kolobetsong.
Lentsu la Segerika "baptisma" ke leina leo le fetoletswego "kolobetso" lona e le "tiragalo yeo go inelwago, sobeletsa le go thintsha" go ya ka puku-ntsu ye hlalosago Testamente e Mpsha e lego "Expository Dictionary" yeo mohlami wa yona e lego W.E. Vine. Lediri la ntshe ke "baptizo" leo semelo sa lona le tswago go lentsu le "bapto" le hlalosago "go thintsha" W.E. Vine o hlalosa lentsu lekhwi ka gore le be le somiswa segerikeng fao go bego go dirwa mebala maseleng, go ba fao go didimetswago meetse ka go thintshwa sebjana go sengwe bj.bj. Empa Jesu le barutiwa ba somisitse lentsu leo la go "thintsha" goba go "sobeletsa" ge ba bolela ka kolobetso, e lego lona lentsu leo le bego le kwisisega lelemeng la batho bao ba amegilego thutong yeo lamathomo.
Tsela - tshepediso yeo re e filwego Testamenteng e Mpsha yeo go tswa go yona re dumelago go Jesu Kreste yowe e lego Morwa-wa Modimo, ba gatelela tumelo ka gore re sokologe goba re gomele bobe bja rena (Ditiro 2:38; 26:2) ka go ipolela dibe go Jesu Kreste (Ditiro 8:37. Baroma 10:10) le phethagatsong ya Kolobetso ya SeKreste. Bjalel ka ge yo mongwe le yo mongwe a swanetse go hwa dibeng le go tswalwa leswa go Jesu Kreste, go na le kgopotso ya gore Jesu o hwetse dibe tswa rena sefapanong, go bolokwa lebitleng le go tsoga lebitleng. Tiragalo ya kolobetso ya SeKreste e lekanyetsa gore badumedi ba hwa le Yena sebeng, go ba le seabe tsogong go tswa meetseng go swana le Jesu ge a tsoswa bahung. Meetse gape a na le seabe ka lebaka la tlhwekiso yeo a a dirago. Ke madi a Jesu Kreste ao a re pholosago dibeng. (Mateo 26:28) ge re kolobeleditswe lehung la Gagwe e lego fao a tsholotswego madi, gobane kolobetso ke e nngwe ya ditsela tseo go tsona Modimo a re hlwekisago dibe maphelong a rena ka madi a thakgafatso.
Ka kgopelo nke hle o gopodisise seo o se badilego mangwalong, ao a amegago o itekole gore naa o kolobeditswe go ya ka mowe Testamente e Mpsha e rutisago ka gona. Gopola go Jesu Kreste o re laetse go kolobetswa (Mateo 28:19, Mareka 16:16) fao gape a rutilego, "ga le nthata, bolokang melao yaka" (Johane 14:15).
Ka Darrel D. Malcom
Kolobetso yeo e fiwago batho ka Jesu Kreste e amogelwa ka go dumela go Yena (Baroma 1:16; Ditiro 16:30,31). Akhwi ga se maikarabelo ao a tlago mothong ka mokgwa wa mphiwa feela goba wa kabelo, empa re hlalelelwa feela ka lerato le kgaugelo ya Modimo (Baefesu 2:8,9). Kholofelo ya rena e nnosi ke ge re itemoga gore re badira-dibe, le gore ka mophelelo o phethegilego wa Gagwe, go re hwela dibe ga Gagwe le go tsoga lebitleng ka maatla, Jesu Kreste o tlile go ba mohola wa go re kgonela pholoso. Re pholoswa feela ka go phethagaletsa tumelo go Jesu a nnosi.
Empa tumelo e phethagala mothong yowe a kgwathilwego maikutlo a go tshwenyega. Ge o dumela gore moago owe o bego o le go ona o mollong, gona o tla o katoga ka bjako. go bjalo le go yowe a beago tshepo ya gagwe go Jesu Kreste le go Mo amogela bophelong bja gagwe (Johane 1:12; Kutullo 3:20), e le go tiiseletsa gore tumelo yeo a e hweditsego ka boswa e phethagatswe ka mediro.
Go tswa Testamenteng e Mpsha re rutwa gore badumedi ba pele ba phethagaditse tumelo ya bona go Jesu lamathomo ka go sokologa (Ditiro 2:38; 26:20), ka phisego ya go fetolela mophelelo le ditlwaelo go kgahlisa Modimo. Ba phethagaditse tumelo ya bona ka polelo le bohlatse bja phatlalatsa (Baroma 10:10; Mateo 10:32,33) pele ga badumedi ba bangwe le lefase. Ka bjako le bona ba phethagatsa tumelo yeo ka kolobetso. (Ditiro 2:41; 8:36-39; 16:31-34).
Testamente e Mpsha e bolela makga ao a fetago 100 ka kolobetso. Yo mongwe le yo mongwe gowe a nago le phisego ya BoKreste o ikokobeletsago Modimo, o swanelwa ke go kwisisa tsa Kolobetso ya Sekreste. Ga se dikgatiso ka moka tsa Testamente e Mpsha tseo di hlalosago thuto yekhwi (kgatiso yeo e hlagisago seo ka moka ke Concordance), le ge dingwe e le tsa kholo dithutisong tsa mathomo mayo.
Temana yeo e ngwetswego e ka hlathollelwa lelemeng le lengwe bokaone ge go ithutwa tiragalo ka moka (ka go bala ditemana tseo di latelago yeo) e le go kgonthisa tiragalo thwii. Temana yeo e ngwetswego go tswa kgatisong ya New International. Yona yekhwi e nyakile go ba le thuto yeo e tswetsago kolobetso ya SeKreste pele; le go hlalosa seemo le tlhaloso ya tiragalo ka moka ya kolobetso, le gore ditla morago tsa kolobetso ya SeKreste e be e le dife.
Lebakeng lekhwi, o kgopelwa gore ka thapelo, hle nke o ithute, o arabe potsiso e nngwe le e nngwe go fihlela o ikgotsofatsa, le go dumelela Modimo a go ruta ka lentsu la Gagwe.
Mateo 3:13-17. Mohlang wo Jesu a tswa Galelia a tla Jordan go Johannes gore a kolobetswe ke yena. Fela Johannes a mo thibela ka maatla a re: "Ke nna ke swanetsego go kolobetswa ke wena, gomme a wena o tla go nna?" Me Jesu a mo fetola are: Lesa bjalo, gobane go re swanetse go phetha go loka ka moka. Ke mo Johannes a mo dumetsego. Ge Jesu a kolobeditswe, a akgofa a tswa meetseng; me bonang, magodimo a mmulegela, a bona Moya wa Modimo o theoga e ke ke leeba o etla godimo ga gagwe. Me lentsu le le tswago magodimong la re: Yena yo ke Morwa wa ka e a rategago, yo ke kgahlwago ke yena." Bala gape le Mareka 1:9-11; Luka 3:21,22; Johannes 1:29-34).
Ke ka baka la eng a itse o swanetswe ke go kolobetswa?
Ke efe mehlolo le dika tse pedi di bonagetsego kolobetsong ya Jesu?
Ke ka baka la eng o nagana gore Johannes o be a kolobeletsa nokeng ya Jordan? (Bala puka ya Johannes 3:23).
Mateo 28:20. Jesu a batamela a bolela le bona a re: "Ke neilwe maatla ka moka legodimong. Ke gona yang le dire ditshaba barutiwa, ka go ba kolobetsa leineng la Tate le la Morwa le la Moya o Mokgethwa le ka go ba ruta go boloka tsohle tse ke le laetsego tsona. Gomme tsebang, ke na le lena ka mehla go fihla bofelong bja lefase."
Naa "taelo kgolo yekhwi" e filwe maatla a mang?
Go ya ka tatelanyo tshepediso, kolobetso e swanetswe go etiwa ke eng pelel?
Naa kolobetso e swanetswe go phethagaletswa leineng (maineng) lefe?
Ke eng seo se latelago kolobetso ya morutiwa naa?
Ke efe kholofediso yeo e amanago le taelo yekhwi naa?
Mareka 16:15,16. Me a ba botsa a re: Yang lefaseng ka moka, le kwatse ebangedi go babopsa ka moka; yo a dumelago me a kolobetswa, o tlo pholoswa; eupsa yo a sa dumelego, o tlo tsuwa.
Naa ebangedi e swanetswe go kwatswa go mang?
Go ya ka tatelanyo polelo e lego temaneng yekhwi, kolobetso e swanetse go etiwa ke eng pele?
Ke efe temoso yeo e angwago temaneng go bao ba ganago go dumela go Jesu?
Naa ke kholofediso efe yeo e fiwago yowe a dumetsego le go kolobetswa?
Ditiro 2:36-41. (Petrose o ile bolela ka go hlabosa lentsu a re). Ke gona ngwako ka moka wa Israele, a o ke o tsebe ruri gore Jesu yo lena le mmapotsego, Modimo o mo dirile Morena le Kreste." Ya re ge ba ekwa tseo, ba hlabja dipelong. Ba bolela le Petrose le baapostola ba bangwe ba re: Banna ba gesu, re tlo dira eng? Petrose a ba botsa a re: sokologang me e mongwe le e mongwe wa lena a kolobeletswe leineng la Jesu Kreste, e be gona go lebalelwa dibe, me le tla fiwa neo ya Moya o Mokgethwa. Gobane kholofediso ke ya lena, le ya bana ba lena, le ya Bohle ba ba lego kgole, ba Morena Modimo wa rena a sa tlago ba bitsa." "Le ka mantsu a mangwe a mantshi a tiisa bohlatse bja gagwe, a ba kgothatsa a re: Pholoswang le tsweng molokong wo o kgopamilego woo." Bjale ge ba amogetse lentsu la gagwe ka go rata ba kolobetswa, me ka letsatsi leo gwa okeletswa ka batho ba e nyakilego go ba ba dikete tse tharo.
Naa ke eng seo se etayo kolobetso pele?
Naa ba be ba swanetse go kolobeletswa leineng la mang?
Naa kholofediso yeo e filwe mang?
Naa seo se ama le wena?
Ditiro 8:5,12. (Bala Ditiro 8:4-13). Filipi a fogogela motseng wa Samaria, a ba anegela tsa Kreste ... Byale gr ba dumetse Filipi ge a bas ruta Ebangedi ya mmuso wa Modimo lr ya Leina la Jesu Kreste, ba kolobetswa banna le basadi.
Naa molaetsa o anegetswego ba-Samaria ke ofe?
Ka morago ga go dumela molaetsa, banna le basadi ba baSamaria ba ile ba dira eng?
Ditiro 8:34-39. (Bala Ditiro 8:26-39). Molaki a botsisa Filipus a re: Ke a go rapela moprofeta o ra mang ge a realo. A o a ipolela, goba o supa e mongwe? Ke mo Filipus a bolelago a thoma ka lengwalo leo, a mo anegela ebangedi ya Jesu. Ya re ge ba swere tsela ka mokgwa woo, ba tla meetseng, Me molaki a re: Meetse sea, go ka sitisang gore ke kolobetswe? Gomme Filipus a re: "Ge o dumela ka pelo ka moka, gona go ka ba bjalo, Molaki a fetola a re: Ke dumela gore Jesu Kreste ke Morwa wa Modimo." Me a laela go emisa loloi, ba fologela meetseng ka babedi, Filipus le Molaki, me a mo kolobetsa. Ge ba rotoga ba etswa meetseng, Moya wa Morena wa sirosa Filipus. molaki a se hlwe a mmona, eupsa a wela tsela ya gagwe a thabile.
Naa Filipus o ile a bolela ka molaetsa ofe:
Naa Molaki o tsebagaditse ka mantsu afe gore o a dumela?
Naa o laeditse ka medirelo efe gore o a dumela?
Naa ke mohuta ofe wa kolobetso o hlaloswa temaneng?
Naa molaki o ile a ikwa a le bjang ka morago ga kolobetso?
(Hlokomedisisa gore poledisano yeo ya lentsu la Modimo e bile ya mahlahlo go ya ka temana ye [8:29] le ge ditlamorago tsa yona di phethagaditswe "ka meetseng Bala gape Ditiro 10:44-48).
Ditiro 16:29-34). (Bala Ditiro 16:16-34). Me ge a re ba tlise a akgofa a tsena, a wela fase dinaong tsa Paulus le Silas a swerwe ke go roromela. A ba ntshetsa ntle a re: Marena, e ka kgona ke dire bjang gore ke pholoswe? Bona ba re: Dumela go Morena Jesu, ke mo o tlago pholoswa, wena le ba lapa la gago. Me ba mmotsa lentsu la Modimo a na le bohle ba mo lapeng la gagwe. A ba amogela ka yona nako ye ya bosego, a ba hlapisa megogoma, me gwa kolobetswa yena le ba lapa la gagwe ka moka e sa le semeetseng.
Naa Paulo le Silas ba boditse mohlapetsi wa kgolego go dira eng ge a ba botsisa gore, ke swanetse go dira eng gore ke pholoswe?
Naa mohlapetsi wa kgolego le ba lapa la gagwe ba ile ba botswa molaetsa ofe?
Naa mohlapetsi wa kgolego o ile a laetsa tshokologo (phetogp ka pelong le medirelo) bjang go Paulo le Silas?
Naa mohlapetsi wa kgolego le ba lapa la gagwe ba be ba thabisitswe ke eng?
Naa mohlapetsi wa kgolego le ba lapa la gagwe ba ile ba akgofisetsa go kolobetswa bjang?
Ditiro 22:10,16. (Bapetsa seo le Ditiro 9:1-19; 22:1-16; 26:9-20). (Paulo o botsisitswe ka Jesu). "Naa ka re: Morena ke tla dirang? (Ananias o boletse bjalo go Paulo). "Bjale o diegelang? Ema o kolobetswe, o hlapiswe dibe tsa gago ka go rapela leina la Morena."
Naa Paulo o laetswe go dira eng?
Naa ditla-morago tsa kolobetso ke dife?
Naa tlhaloso ya "go rapela leina la Morena" ke efe?
Baroma 6:3-7. A ga le tsebe gore bohle ba re kolobeditswego go Kreste Jesu, re kolobeleditswe lehung la gagwe? Ke gona re fihlilwe le Yena lebitleng ka go kolobetswa lehung, gore bjale ka Kreste a tsositswe bahung ka letago la Tate, le rena re sepele bofseng bja bophelo. Gobane ge re hlomagane nae ka go swana nae lehung la gagwe, gona re tla hlomagana nae ka go swana nae le tsogong ya gagwe. Re tsebe gore motho wa rena e motala o bapotswe le yena sefapanong, gore mmele wa sebe o fediswe, re tle re se ke ra hlwa re hlankela sebe. Gobane yo a hwilego o hunolotswe sebeng.
(Hlokomedisisa gore kolobetso e dirwa "ka gare lehung la Gagwe" e lego fao Jesu a tsholotswego madi. Bapetsa temana yeo le Johane 19:34, Bakolose 1:19,20, 1 Petrose 1:18,19.)
Na re lekanyetsa bjang poloko le tsogo phethagatsong ya kolobetso?
Hlokomedisisa ka fao go fokelwa ka meetse go lekanyetsago lehu, poloko le tsogo yeo e hlaloswago temaneng.
Naa go na le tsela ye nngwe ya kolobetso o tsebago e tsweletsa kgopolo yeo e hlaloswago?
Bakolose 2:12,13 ... Ka ge le fihlilwe le yena lebitleng ka kolobetso, yeo gape le tsogilego le yena ka yona, ka tumelo ye e dirwago ke Modimo e a mo tsositsego bahung. Me lena le bego le hwetse dikarogong le go se bolleng ga mebele ya lena, o le phedisitse gotee le yena. ge a re lesetsa dikarogo ka moka.
Naa ke kolobetso efe yeo e lekangetsago "go bolekwa le Yena" le "go tsoswa le Yena" bokaone?
Go direga eng ka dibe tsa rena ge re "phediswa le Kreste"?
(Hlokomela gore kolobetsong re "bolokwa" le "go tsoswa le Yena" e le tekanyetso ya "ge re be re hwetse dibeng tsa rena moyeng, fela "Modimo a re phedisa le Kreste."
Bagalata 3:27 (26-28) ... Gobane ka moka ba le kolobeleditswego go Kreste le apere Kreste.
Naa kholofediso ya bao ba kolobeleditswego go Kreste ke efe?
1 Petrose 3:21. Ao bjale a pholosago le rena ka seswantsho sa ona e lego kolobetso, yeo e sego go hlapa Mmele ditshila, eupsa e le go kgopela letswalo le le botse go Modimo ka tsogo ya Jesu Kreste.
Go ya ka temana yekhwi, ke ofe mohola o mongwe gape o bago gona mothong e le ditla-morago tsa kolobetso?
Naa seo se re ruta gore go kolobetswa ka tsela yeo fela go lekane? Ke ka lebaka la eng ge go lekane goba go sa lekana?
Ge matswalo a rena a re ahlola gore ga re dire seo re swanetsego go ka be re se dira, goba ge re dira tse phosagetsego, na re ka ba le letswalo le lebotse bjang? Naa seo se amana le temana yekhwi ka eng goba bjang?
Go Kolobetswa Labobedi: Ditiro 19:3-5 (1-7) Paulo a ba botsisa a re: "Bjalo le kolobeditswe ka efe kolobetso"? Ba re: ka kolobetso ya Johannes. Paulo a re: "Johannes o kolobeditse ka kolobetso ya tshokologo, a botsa setshaba gore ba dumele yo a mo hlatlamago a era Kreste." Ge ba kwele fao, ba kolobeletswa leineng la Morena Jesu.
(Yekhwi ke tsela e nnosi ya "kolobetso ya bobedi" Testamenteng e Mpsha. Le ge go le bjale phethagatso ya kolobetso ya pele e be e sa fosagala, empa bosaedi ke fela gore e diretswe sephethong se fosagetsego le tlhalosong yeo e sa nepagalago.)
Naa seo se re laetsa gore motho o swanetswe go kolobetswa gape ge sephetho sa kolobetso ya gagwe ya pele le lebaka la ntshe di sa kgotsofatse dinyakwa tsa kolobetso go ya ka mangwalo? Ke ka lebaka la eng go swanetse goba go sa swanela?
DITHUTO TSE DINGWE GO TSWELA PELE.
Testamente e Mpsha e be e ngwetswe mathomong ka leleme la Segerika. Thuto yeo e hlalosago mantsu a segerika ao a ilego a ngwalwa la mathomo e le polelo ya Jesu le barutiwa ge a be a rutisa ka kolobetso e ka ba ya thuso kudu thutong ya kolobetso.
Lentsu la Segerika leo le hlalosago "go fokela" ke "rhantizo" (go karolo ye nngwe ya lediri lekhwi). Le dirisitswe Testamenteng ya kgale fao go bego go fokelwa madi le molora (Baheberu 9:13, 19,20) empa ga go fao le somisitswego ntshe kolobetsong.
Lentsu la Segerika la "go tshela" ke "Cheo" (le ge e ka ba karolo ye nngwe ya lediri lekhwi). Le somisitswe gantshi Testamenteng e Mpsha (Mateo 26:7 - senoko; Luka 10:34 - oli le beine; Ditiro 2:17,18 - moya-mokgethwa bj. bj.) empa ga go fao le somisitswego ntshe kolobetsong.
Lentsu la Segerika "baptisma" ke leina leo le fetoletswego "kolobetso" lona e le "tiragalo yeo go inelwago, sobeletsa le go thintsha" go ya ka puku-ntsu ye hlalosago Testamente e Mpsha e lego "Expository Dictionary" yeo mohlami wa yona e lego W.E. Vine. Lediri la ntshe ke "baptizo" leo semelo sa lona le tswago go lentsu le "bapto" le hlalosago "go thintsha" W.E. Vine o hlalosa lentsu lekhwi ka gore le be le somiswa segerikeng fao go bego go dirwa mebala maseleng, go ba fao go didimetswago meetse ka go thintshwa sebjana go sengwe bj.bj. Empa Jesu le barutiwa ba somisitse lentsu leo la go "thintsha" goba go "sobeletsa" ge ba bolela ka kolobetso, e lego lona lentsu leo le bego le kwisisega lelemeng la batho bao ba amegilego thutong yeo lamathomo.
Tsela - tshepediso yeo re e filwego Testamenteng e Mpsha yeo go tswa go yona re dumelago go Jesu Kreste yowe e lego Morwa-wa Modimo, ba gatelela tumelo ka gore re sokologe goba re gomele bobe bja rena (Ditiro 2:38; 26:2) ka go ipolela dibe go Jesu Kreste (Ditiro 8:37. Baroma 10:10) le phethagatsong ya Kolobetso ya SeKreste. Bjalel ka ge yo mongwe le yo mongwe a swanetse go hwa dibeng le go tswalwa leswa go Jesu Kreste, go na le kgopotso ya gore Jesu o hwetse dibe tswa rena sefapanong, go bolokwa lebitleng le go tsoga lebitleng. Tiragalo ya kolobetso ya SeKreste e lekanyetsa gore badumedi ba hwa le Yena sebeng, go ba le seabe tsogong go tswa meetseng go swana le Jesu ge a tsoswa bahung. Meetse gape a na le seabe ka lebaka la tlhwekiso yeo a a dirago. Ke madi a Jesu Kreste ao a re pholosago dibeng. (Mateo 26:28) ge re kolobeleditswe lehung la Gagwe e lego fao a tsholotswego madi, gobane kolobetso ke e nngwe ya ditsela tseo go tsona Modimo a re hlwekisago dibe maphelong a rena ka madi a thakgafatso.
Ka kgopelo nke hle o gopodisise seo o se badilego mangwalong, ao a amegago o itekole gore naa o kolobeditswe go ya ka mowe Testamente e Mpsha e rutisago ka gona. Gopola go Jesu Kreste o re laetse go kolobetswa (Mateo 28:19, Mareka 16:16) fao gape a rutilego, "ga le nthata, bolokang melao yaka" (Johane 14:15).
GO SOKOLLA - SEENYWA SA MOYA
2608 - Sepedi
Richard A. Laue
Seenywa sa mokreste ke go sokolla meoya. Dilo ka moka ditla ka morago ga mošomo wo. Go ruta, go ja selalelo, go opela, go ba setho se se botsesa kereke ka moka ditla ka morago ga mošomo wo o mogolo wo. Jesu are, "Gobane morwa wa motho o tlile go mnyaka le go phološa se se timetšego." Kenneth N. Taylor o fetola Diema 11:30 ka mokgwa o ... "Batho ba borapedi ba godiša sehlare se seenywago dienywa tša bophelo. Yo o bohlale o sokolla meoya. Bible ga e re monna yo a nago le tšhalete ke o bohlale, go ba yo a tumilego o bohlale. Eupša, yo o sokollago meoya o bohlale."
Solomon le yena o ile, "Maoto a segole ga a lekane" (26:7) Dikereke tša rena tše di ntšhi, Bakereste ba bantšhi ba lehono ke digole ka lebaka la gore maoto a bona ga a lekane Dinakong tše dintšhi re nale maoto a matelele tabeng ya go kopanela, thuto, thuto ya kereke le maithabišo, empa maoto a rena a go sokolla batho ke a makopana, ka baka leo re golofaditše dikereke. A re le kanyeng maoto ka moka a morena e be botelele bjo bo swanago re tšwele pele rere, "Go botse bjang maoto a bao ba goeletšago ebangedi ya khutšo, ba tliša ditaba tše dithabišago tša dilo tše botse.
Bohlokwa bja go sokolla meoya. Modimo a go segofaletše go ba Mokeresete yo a enywago nienywa. Dilo tše di bohlokwa ge o eya go sokolla meoya.
1. O swanetše o tsebe gore wena o sokologile:
Go swana le ge o ka sebowe moo o sa kago wa ya gona, o ka se tlise o mongwe go Mophološi, yoo a sakago a go phološa. Go ba sebete le goba Mafolofolo ditla go ba tsebago gore ba pholositšwe. Go ba setho sa kereke ho ka se go dire mosokolli. O swanetse o be le bonnete bja gore o pholositswe le gore Kereste o a phela legona o nale maatla bophelong bja gago. Lebeledišiša ditemana tše go kgonthišiša. 1 Joh 2:3-6, 2 Tim. 1:12, Heb. 10:22.
2. O swanetše go ya:
Mopisaleme ore, "Yo a yago pele alla a bjala peu ya bohlokwa, o tlo bowa a thabile ntle le go dikadika, a tliša sešego sa gagwe." Ge o sokolla meoya o swanetšeo lebeletše mahlo a gago, pelo ya gago le kgopolo ya gago go Modiradibe yo a timetsego, o ye go yena ka ditaba tše botse (ebangedi). O swanetše o ye gape le gape le gape ge go hlokagala. O be o botšwiše tsela ya go ya go yena. Ke nale batho ba ba timetsego ba ke ba etelago bošego bja Mošupologo o mongwe le o mongwe go fihlela ba amogela Kereste bjalo ka mophološi. Taelo e kgolo e re. "E yang!" Lebelela Matt. 28:18-20.
3. Nyaka meoya ka ntle:
Ithute gore neng le neng ge o kopana le motho o moswa o ipotšiše Potšiso ye: "a e kaba o Phološitšwe?" O thome go nyakišiša ka pela ka mo o ka kgonago. O lemoge gore batho ba o ba etelago letšatši ka letšatši ba ilo fetša bosafelego tulong e ngwe. Re swanetše re be le kgopolo ya John Wesley, "Lefase ke timelo ya rena." Maikarabelo a motho o mongwe le o mongwe a timelago a matsogong a rena.
4. Tsea lentswe la Modimo:
Go ya ka nna ke bona go le bokaone go tšea Testamente ye Mpsha go phala e kgolo. O seke wa ja ke ditlhong tša go tsea Bible, e fela Testamente ye Mpsha. e ka kgona go swarega ga bonolo gohle o ya go gona. O seke wa sepela o sa swara lentswe la Modimo gohle o ya go gona ka gobane ga o tsebe nako yeo tlogo sokolla meoya ka yona.
5. Sepela le ba bangwe:
Bontšhi bja baphološwa ba Testamente empsa ba be ba sokolla batho ka ba bedi ka ba bedi. Go na le mabaka a boati (1). Go na le maatla mo palong. Re kgona go fana mafolofolo. (2). E hwetswa mangwalong - Jesu o romile ba rutiwa ba gagwe ba le ka babedi ka babedi. (3). E thusa gore o sepele botse mo leetong.
6. Dumela gore meoya e tla phološwa:
Ge o thoma o ipotsise gore o nyaka go bona o mongwe a sokologetse go Kereste. O seke wa tšwa e le go phetagatša molao. O botše Morena Jesu ge o gata mojako, "morena, ke dumela gore batho ba ba lego ka mo ngwakong wo ba ile go poloswa mantšiboweng a le hono le. Theeletša seo Morena Jesu a se bolelago: Ge o dumela, tšohle di direlwa yo a dumelago." Mark 9:23. Tšwelapele o dumela.
7. Nagana pele, o laetše botho:
E ba bo leta, botho le bonolo ge o tsena ngwakong; ka morago ga moo o ikwele o le ka gae. Batho ba bantšhi ba hlwa letšatši ka moka ba sa kwa mantsu a botho. Re phela lefaseng la ba go ithata ga golo. Batho ba rata go ba le dilo tseo di lebelelegago. O hlokomele o se ke wa ngangišana bolela ka Jesu feela. O seke wa rera mollo wa dihele le dilo tše ditšhošago. Tšeo o di tlogelele Moreri Wa la Morena. O swanetše go ya le go hleke le go rata batho gore ba amogele Jesu.
8. O lemoge maatla a Lentšu la Modimo:
Lentšu la Modimo ke lerumo la rena. Modimo o boletše ka Jeremiah (23:29) A lentšu laka ga le bjalo ka mollo go ba bjalo ka noto ye e pšatla masika? Batho ba sokologa ka maatla a lentšu. O seke wa bolela ga golo ka tsa gago ka mehla bolela ka lentsu la Modimo ke mo batho ba tlo sokologago. Hlokomela ditemana tše latelago: 2 Tim 3:16; Hen. 412.
9. O lemoge maatla a thapelo:
Jesu a re ... "Kgopelang me le tlo fiwa nyakang me le tla bona, kokotang me le tlo bulelwa: Gobane mang le mang yo a kgopelago o a fiwa, yo a nyakago o a hwetša yo a kokotago o a bulelwa." (Matt 7:7-8) Se se ra gore ge re kgopela Modimo go phološa meoya, o tla dira. Thapelo ke maatla ao a sa thibegego mothong yo o a sokollago meoya. Lebedišiša ditemana tše latelago: Matt. 21:22; John 16:24; Jakobo 4:2.
10. O lemoge maatla a moya o halaleng:
Go sokologile meoya ye dikete tse tharo ka letšatši la Pentekosete ka lebaka la gore barutiwa ba be ba tletše ka moya o halalelang. Banna le basadi ba ba tletšego ka moya ba tla bona meoya e phološwa. Jesu ore le ge go kaba bjang, ge yena moya wa nnete, aetla, o tla le ruta tsohle; gobane a ka seke a ipolela, se sengwe le sengwe seo a se kwago, o tla bolela sona; o tla le bontšha tseo ditlago. O tla ntagafatsa, gobane o tla tšea go nna me a dibonatša go lena. (John 16:13-14) Moya o halalelago o tla re bontšha ka moo re swanelago go sokolla ba bangwe. Kgopela maatla a go sokolla go Modimo.
11. O tšwelepele ka polelo:
Ge o tsena ka motseng, o bolele se sengwe. Gore batho ba kgone gogo kwišiša. Dumediša bohle ka ntlong. Dibapodi tšeo dibapalelago morago dikaone go phala mošimane wo a senago mošomo sa gagwe e le go swara kwele ya maoto. Motho yo sokollago o swanetše go swara hwele ya maoto. Ge o iketlile o sena seo o se dirago ka gae le yo o lekago go mo sokolla o dira ka mohwa woo. Se se bohlokwa pele ga ge o dula fase wa boledišana le motho yo a timetsego.
12. O dule mo tabeng ya gago:
Satane o tlo leka go go tloša mo tabeng ya phološo. Empa tšwela pele. Ditšela tša diterene difetogile go feta maoloba go bane di be di sepela mo swanetšego feela. Dikereke le hono dihwile go bane ga di sale mo tseleng ya nnete. Segolo thata sa kereke ke go sokolla ba bangwe. Sepela moo tseleng yona yeo o seke wa tlogela. Batho ba tla botšiša dipotšišo tša go swana le, "Kaine o kweditse kae mosadi wa gagwe?" "O ka nwa bjalwa wa ba wa phološwa?" "Aogopola gore go lokile go ba ngweding?" Ge dipotšišo tse di e tla, o re, "ke potšišo e botše ge refetša re tla bowa re tšwela pele ka yona." Dula moo tabeng yeo o bolelago ka yona.
13. Dira maano a gore o hwetše batho ba ba timetšego:
O ka se kgone go phološa motho yo a sa timelago. Ge motho a kgama ke meetse a tseba, o tla amogela thušo; efela ge a sa tsebe a ka se e nyake. Go bjalo le tabeng ya semoya. Gore batho ba batimetšego re swanetše go šomisa lentšu la Modimo. Tse di latelago ke dipotšišo tšeo di ka dirago motho gore a lemoge maemo a a lego go ona.
14. A o Mokeresete?:
Karabo go se ke gore, "Ke ya kua godimo kerekeng ye e emego e rile", "go ba mma o nkišitše kerekeng." Empa o a bona, motho yo a se a araba potšiso gabotse, ke gona araba dipotšišo tše ka go latelana.
15. Ge o ka hwa lehono o ka ya legodimong?:
Phošonyana ye ga e tsamaešane le taba ya goba setho sa kereke go ba go ya legodimong. "Gantšhi karabo ya potšišo ye e kaba, ke holofela bjalo go ba ga ke tsebe. A e kaba gona le e ngwe yeo o ka tsebago ka yona?" Potsiso e nngwe e a latela.
16. A o rata go tseba?
O rata go tseba ge e ba o ka ya legodimong? Gantšhi karabo e tla ba, "e ge e le gore go a kgonega, ke rata go tseba." Ke gona bula lentšu la Modimo le šomane le yena motho yoo a sa tsebego Modimo.
17. Mmontšhe gore bohle ba sentše:
Testamente Empsa e utulla gore ga go moloki le ge e le o tee. Baroma 3:10 le gore bohle ba dirile dibe me ba hlaelela ke letago la Modimo, Rom. 3:23.Bible e re e ruta ka hlago ya sebe.
18. Molaetše moputso wa sebe:
Poulo o ruta gore moputso wa sebe ke lehu Rom. 6:23. Motho yoo a sa lebalelwago sebe o tla hwa ka go safelego. Rom. 5:2; Rev. 20:11-15.
19. Mmontšhe mpho ya Modimo:
"Moputso wa sebe ke lehu, me neo ya Modimo ke bophelo bjo bo sa felego mo go Kereste Jesu Morena wa rena." Rom. 6:23, John 3:16 e re bontšha go re Modimo o ratile leface gakaakaa a ba a le neela Morwa wa gagwe yo a tswetšego a nnosi. Jeso o pateletše dibe tsa rena. (Rom. 5:8) Hlalosa dilo tše ka moka ka tsela yeo e lego gore motho yo a sa tsebego Modimo o tla kwišiša.
20. Mmotšiše gore na ga a nyake go amogela mpho ya Modimo:
Goba ge a nyaka go amogela Morena Jesu bjalo ka Mophološi o tlo lebalelwa dibe. John 1:12 ... "e re laetša gore bohle ba ba mo amogetšego o ba file maatla a goba bana ba Modimo. "Mpho ga se mpho go fihlela e amogelwa. (Rev. 3:20) le yona e a akaretšwa mo tabeng ye. O mo fe ditemana tše gore a amogele Kereste a kgone go ba le tshepo ya gore o phološitšwe.
21. Dumela Modimo:
Mongwadi wo Mohebere ore: "Ga kgonege go kgahla Modimo ntle le tumelo, mang le mang a tlago pele ga Modimo o swanetše go dumela gore Modimo o gona le gona o putsa bohle ba ba monyakago ka kholofelo." Heb. 11:6. Gago na tsela yeo motho a ka phološago ka yona ntle le tumelo. Bible e re bontsha gore "tumelo e tla ka gokwa me gokwa go tla ka gokwa lentsu la Modimo."
22. O swanetše a sokologe:
Tumelo le tshokologo ke tse dingwe tša dilo tše bohlokwa. (Luk. 13:3,5; Acts 17:30) Go utullwa bohlokwa bja tshokologo.
23: O swanetše a ipolele dibe:
Ge o sokologa o swanetše go bonagatša tumelo ya gago le tshokologo ka go ipolela. Lebelela Rom. 10:9-10 le Mateo 10:32. O dumela ka pelo ya gago wa ipolela ka molomo wa gago ware Jesu ke Morena.
24. O swanetše o tswalwe lefša:
Bolelang ka go tšwalwa lefša bjalo ka ge Jesu a hlaloseditše Nikodima, Johane 3:1-7. O ile o swanetše o tswalwe lepsa ka meetse le ka moya. Re bona go tšwalwa ka meetse ge go kolobetswa Jesu. Lebele Mark 16:16, Ditiro 2:38, Bokolose 2:12, Rom. 6:3-6.
25. O seke wa ema moo:
Boledišana le bona ka go tswalwa la bobedi. O boledišane le bona ka go amogela Morena Jesu. 2 Bak. 6:22 e re bontšha gore lehono ke le tšatši la phološo. Re swanetše re phološwe gona bjalo. "Babotse gore ba bitse leina la Morena Jesu me ba pholoswe." Baroma 10:13.
26. Bolela le bona ka taba ya kolobetšo:
Gantšhi mo Testementeng Empsha batho ba be ba kolobetšwa "le semetseng go ba ka nako" yona yeo ba dumalaga ka yona. Go amogela Kereste le go kolobetšwa di swanetše go sepela ga mmogo.
27. Ba rapelele pele ga ge o ba tlogela:
Go sa kgathale gore ke nako mang go ba ke kae, ba rapelele o be o tšwele pele o ikwa gore naa ba setše bjang. Ge o ba sokollotše o swanetse gore o ba hlokomele o be o ba hlokomele gore ba gole ka tlase ga mogau le tsebo ya Morena Jesu.
Go ruma taba:
O sake wa lebala gore go sokolla meoya ke se bohlokwa gagolo mo dikerekeng le go baKeresete. Ge e le gore o šetse o kgodile gore meoya e swanetše go phološwa, loga maano ka taba ye. Ge o sa dire selo bukana ye e ka se dire selo.
Richard A. Laue
Seenywa sa mokreste ke go sokolla meoya. Dilo ka moka ditla ka morago ga mošomo wo. Go ruta, go ja selalelo, go opela, go ba setho se se botsesa kereke ka moka ditla ka morago ga mošomo wo o mogolo wo. Jesu are, "Gobane morwa wa motho o tlile go mnyaka le go phološa se se timetšego." Kenneth N. Taylor o fetola Diema 11:30 ka mokgwa o ... "Batho ba borapedi ba godiša sehlare se seenywago dienywa tša bophelo. Yo o bohlale o sokolla meoya. Bible ga e re monna yo a nago le tšhalete ke o bohlale, go ba yo a tumilego o bohlale. Eupša, yo o sokollago meoya o bohlale."
Solomon le yena o ile, "Maoto a segole ga a lekane" (26:7) Dikereke tša rena tše di ntšhi, Bakereste ba bantšhi ba lehono ke digole ka lebaka la gore maoto a bona ga a lekane Dinakong tše dintšhi re nale maoto a matelele tabeng ya go kopanela, thuto, thuto ya kereke le maithabišo, empa maoto a rena a go sokolla batho ke a makopana, ka baka leo re golofaditše dikereke. A re le kanyeng maoto ka moka a morena e be botelele bjo bo swanago re tšwele pele rere, "Go botse bjang maoto a bao ba goeletšago ebangedi ya khutšo, ba tliša ditaba tše dithabišago tša dilo tše botse.
Bohlokwa bja go sokolla meoya. Modimo a go segofaletše go ba Mokeresete yo a enywago nienywa. Dilo tše di bohlokwa ge o eya go sokolla meoya.
1. O swanetše o tsebe gore wena o sokologile:
Go swana le ge o ka sebowe moo o sa kago wa ya gona, o ka se tlise o mongwe go Mophološi, yoo a sakago a go phološa. Go ba sebete le goba Mafolofolo ditla go ba tsebago gore ba pholositšwe. Go ba setho sa kereke ho ka se go dire mosokolli. O swanetse o be le bonnete bja gore o pholositswe le gore Kereste o a phela legona o nale maatla bophelong bja gago. Lebeledišiša ditemana tše go kgonthišiša. 1 Joh 2:3-6, 2 Tim. 1:12, Heb. 10:22.
2. O swanetše go ya:
Mopisaleme ore, "Yo a yago pele alla a bjala peu ya bohlokwa, o tlo bowa a thabile ntle le go dikadika, a tliša sešego sa gagwe." Ge o sokolla meoya o swanetšeo lebeletše mahlo a gago, pelo ya gago le kgopolo ya gago go Modiradibe yo a timetsego, o ye go yena ka ditaba tše botse (ebangedi). O swanetše o ye gape le gape le gape ge go hlokagala. O be o botšwiše tsela ya go ya go yena. Ke nale batho ba ba timetsego ba ke ba etelago bošego bja Mošupologo o mongwe le o mongwe go fihlela ba amogela Kereste bjalo ka mophološi. Taelo e kgolo e re. "E yang!" Lebelela Matt. 28:18-20.
3. Nyaka meoya ka ntle:
Ithute gore neng le neng ge o kopana le motho o moswa o ipotšiše Potšiso ye: "a e kaba o Phološitšwe?" O thome go nyakišiša ka pela ka mo o ka kgonago. O lemoge gore batho ba o ba etelago letšatši ka letšatši ba ilo fetša bosafelego tulong e ngwe. Re swanetše re be le kgopolo ya John Wesley, "Lefase ke timelo ya rena." Maikarabelo a motho o mongwe le o mongwe a timelago a matsogong a rena.
4. Tsea lentswe la Modimo:
Go ya ka nna ke bona go le bokaone go tšea Testamente ye Mpsha go phala e kgolo. O seke wa ja ke ditlhong tša go tsea Bible, e fela Testamente ye Mpsha. e ka kgona go swarega ga bonolo gohle o ya go gona. O seke wa sepela o sa swara lentswe la Modimo gohle o ya go gona ka gobane ga o tsebe nako yeo tlogo sokolla meoya ka yona.
5. Sepela le ba bangwe:
Bontšhi bja baphološwa ba Testamente empsa ba be ba sokolla batho ka ba bedi ka ba bedi. Go na le mabaka a boati (1). Go na le maatla mo palong. Re kgona go fana mafolofolo. (2). E hwetswa mangwalong - Jesu o romile ba rutiwa ba gagwe ba le ka babedi ka babedi. (3). E thusa gore o sepele botse mo leetong.
6. Dumela gore meoya e tla phološwa:
Ge o thoma o ipotsise gore o nyaka go bona o mongwe a sokologetse go Kereste. O seke wa tšwa e le go phetagatša molao. O botše Morena Jesu ge o gata mojako, "morena, ke dumela gore batho ba ba lego ka mo ngwakong wo ba ile go poloswa mantšiboweng a le hono le. Theeletša seo Morena Jesu a se bolelago: Ge o dumela, tšohle di direlwa yo a dumelago." Mark 9:23. Tšwelapele o dumela.
7. Nagana pele, o laetše botho:
E ba bo leta, botho le bonolo ge o tsena ngwakong; ka morago ga moo o ikwele o le ka gae. Batho ba bantšhi ba hlwa letšatši ka moka ba sa kwa mantsu a botho. Re phela lefaseng la ba go ithata ga golo. Batho ba rata go ba le dilo tseo di lebelelegago. O hlokomele o se ke wa ngangišana bolela ka Jesu feela. O seke wa rera mollo wa dihele le dilo tše ditšhošago. Tšeo o di tlogelele Moreri Wa la Morena. O swanetše go ya le go hleke le go rata batho gore ba amogele Jesu.
8. O lemoge maatla a Lentšu la Modimo:
Lentšu la Modimo ke lerumo la rena. Modimo o boletše ka Jeremiah (23:29) A lentšu laka ga le bjalo ka mollo go ba bjalo ka noto ye e pšatla masika? Batho ba sokologa ka maatla a lentšu. O seke wa bolela ga golo ka tsa gago ka mehla bolela ka lentsu la Modimo ke mo batho ba tlo sokologago. Hlokomela ditemana tše latelago: 2 Tim 3:16; Hen. 412.
9. O lemoge maatla a thapelo:
Jesu a re ... "Kgopelang me le tlo fiwa nyakang me le tla bona, kokotang me le tlo bulelwa: Gobane mang le mang yo a kgopelago o a fiwa, yo a nyakago o a hwetša yo a kokotago o a bulelwa." (Matt 7:7-8) Se se ra gore ge re kgopela Modimo go phološa meoya, o tla dira. Thapelo ke maatla ao a sa thibegego mothong yo o a sokollago meoya. Lebedišiša ditemana tše latelago: Matt. 21:22; John 16:24; Jakobo 4:2.
10. O lemoge maatla a moya o halaleng:
Go sokologile meoya ye dikete tse tharo ka letšatši la Pentekosete ka lebaka la gore barutiwa ba be ba tletše ka moya o halalelang. Banna le basadi ba ba tletšego ka moya ba tla bona meoya e phološwa. Jesu ore le ge go kaba bjang, ge yena moya wa nnete, aetla, o tla le ruta tsohle; gobane a ka seke a ipolela, se sengwe le sengwe seo a se kwago, o tla bolela sona; o tla le bontšha tseo ditlago. O tla ntagafatsa, gobane o tla tšea go nna me a dibonatša go lena. (John 16:13-14) Moya o halalelago o tla re bontšha ka moo re swanelago go sokolla ba bangwe. Kgopela maatla a go sokolla go Modimo.
11. O tšwelepele ka polelo:
Ge o tsena ka motseng, o bolele se sengwe. Gore batho ba kgone gogo kwišiša. Dumediša bohle ka ntlong. Dibapodi tšeo dibapalelago morago dikaone go phala mošimane wo a senago mošomo sa gagwe e le go swara kwele ya maoto. Motho yo sokollago o swanetše go swara hwele ya maoto. Ge o iketlile o sena seo o se dirago ka gae le yo o lekago go mo sokolla o dira ka mohwa woo. Se se bohlokwa pele ga ge o dula fase wa boledišana le motho yo a timetsego.
12. O dule mo tabeng ya gago:
Satane o tlo leka go go tloša mo tabeng ya phološo. Empa tšwela pele. Ditšela tša diterene difetogile go feta maoloba go bane di be di sepela mo swanetšego feela. Dikereke le hono dihwile go bane ga di sale mo tseleng ya nnete. Segolo thata sa kereke ke go sokolla ba bangwe. Sepela moo tseleng yona yeo o seke wa tlogela. Batho ba tla botšiša dipotšišo tša go swana le, "Kaine o kweditse kae mosadi wa gagwe?" "O ka nwa bjalwa wa ba wa phološwa?" "Aogopola gore go lokile go ba ngweding?" Ge dipotšišo tse di e tla, o re, "ke potšišo e botše ge refetša re tla bowa re tšwela pele ka yona." Dula moo tabeng yeo o bolelago ka yona.
13. Dira maano a gore o hwetše batho ba ba timetšego:
O ka se kgone go phološa motho yo a sa timelago. Ge motho a kgama ke meetse a tseba, o tla amogela thušo; efela ge a sa tsebe a ka se e nyake. Go bjalo le tabeng ya semoya. Gore batho ba batimetšego re swanetše go šomisa lentšu la Modimo. Tse di latelago ke dipotšišo tšeo di ka dirago motho gore a lemoge maemo a a lego go ona.
14. A o Mokeresete?:
Karabo go se ke gore, "Ke ya kua godimo kerekeng ye e emego e rile", "go ba mma o nkišitše kerekeng." Empa o a bona, motho yo a se a araba potšiso gabotse, ke gona araba dipotšišo tše ka go latelana.
15. Ge o ka hwa lehono o ka ya legodimong?:
Phošonyana ye ga e tsamaešane le taba ya goba setho sa kereke go ba go ya legodimong. "Gantšhi karabo ya potšišo ye e kaba, ke holofela bjalo go ba ga ke tsebe. A e kaba gona le e ngwe yeo o ka tsebago ka yona?" Potsiso e nngwe e a latela.
16. A o rata go tseba?
O rata go tseba ge e ba o ka ya legodimong? Gantšhi karabo e tla ba, "e ge e le gore go a kgonega, ke rata go tseba." Ke gona bula lentšu la Modimo le šomane le yena motho yoo a sa tsebego Modimo.
17. Mmontšhe gore bohle ba sentše:
Testamente Empsa e utulla gore ga go moloki le ge e le o tee. Baroma 3:10 le gore bohle ba dirile dibe me ba hlaelela ke letago la Modimo, Rom. 3:23.Bible e re e ruta ka hlago ya sebe.
18. Molaetše moputso wa sebe:
Poulo o ruta gore moputso wa sebe ke lehu Rom. 6:23. Motho yoo a sa lebalelwago sebe o tla hwa ka go safelego. Rom. 5:2; Rev. 20:11-15.
19. Mmontšhe mpho ya Modimo:
"Moputso wa sebe ke lehu, me neo ya Modimo ke bophelo bjo bo sa felego mo go Kereste Jesu Morena wa rena." Rom. 6:23, John 3:16 e re bontšha go re Modimo o ratile leface gakaakaa a ba a le neela Morwa wa gagwe yo a tswetšego a nnosi. Jeso o pateletše dibe tsa rena. (Rom. 5:8) Hlalosa dilo tše ka moka ka tsela yeo e lego gore motho yo a sa tsebego Modimo o tla kwišiša.
20. Mmotšiše gore na ga a nyake go amogela mpho ya Modimo:
Goba ge a nyaka go amogela Morena Jesu bjalo ka Mophološi o tlo lebalelwa dibe. John 1:12 ... "e re laetša gore bohle ba ba mo amogetšego o ba file maatla a goba bana ba Modimo. "Mpho ga se mpho go fihlela e amogelwa. (Rev. 3:20) le yona e a akaretšwa mo tabeng ye. O mo fe ditemana tše gore a amogele Kereste a kgone go ba le tshepo ya gore o phološitšwe.
21. Dumela Modimo:
Mongwadi wo Mohebere ore: "Ga kgonege go kgahla Modimo ntle le tumelo, mang le mang a tlago pele ga Modimo o swanetše go dumela gore Modimo o gona le gona o putsa bohle ba ba monyakago ka kholofelo." Heb. 11:6. Gago na tsela yeo motho a ka phološago ka yona ntle le tumelo. Bible e re bontsha gore "tumelo e tla ka gokwa me gokwa go tla ka gokwa lentsu la Modimo."
22. O swanetše a sokologe:
Tumelo le tshokologo ke tse dingwe tša dilo tše bohlokwa. (Luk. 13:3,5; Acts 17:30) Go utullwa bohlokwa bja tshokologo.
23: O swanetše a ipolele dibe:
Ge o sokologa o swanetše go bonagatša tumelo ya gago le tshokologo ka go ipolela. Lebelela Rom. 10:9-10 le Mateo 10:32. O dumela ka pelo ya gago wa ipolela ka molomo wa gago ware Jesu ke Morena.
24. O swanetše o tswalwe lefša:
Bolelang ka go tšwalwa lefša bjalo ka ge Jesu a hlaloseditše Nikodima, Johane 3:1-7. O ile o swanetše o tswalwe lepsa ka meetse le ka moya. Re bona go tšwalwa ka meetse ge go kolobetswa Jesu. Lebele Mark 16:16, Ditiro 2:38, Bokolose 2:12, Rom. 6:3-6.
25. O seke wa ema moo:
Boledišana le bona ka go tswalwa la bobedi. O boledišane le bona ka go amogela Morena Jesu. 2 Bak. 6:22 e re bontšha gore lehono ke le tšatši la phološo. Re swanetše re phološwe gona bjalo. "Babotse gore ba bitse leina la Morena Jesu me ba pholoswe." Baroma 10:13.
26. Bolela le bona ka taba ya kolobetšo:
Gantšhi mo Testementeng Empsha batho ba be ba kolobetšwa "le semetseng go ba ka nako" yona yeo ba dumalaga ka yona. Go amogela Kereste le go kolobetšwa di swanetše go sepela ga mmogo.
27. Ba rapelele pele ga ge o ba tlogela:
Go sa kgathale gore ke nako mang go ba ke kae, ba rapelele o be o tšwele pele o ikwa gore naa ba setše bjang. Ge o ba sokollotše o swanetse gore o ba hlokomele o be o ba hlokomele gore ba gole ka tlase ga mogau le tsebo ya Morena Jesu.
Go ruma taba:
O sake wa lebala gore go sokolla meoya ke se bohlokwa gagolo mo dikerekeng le go baKeresete. Ge e le gore o šetse o kgodile gore meoya e swanetše go phološwa, loga maano ka taba ye. Ge o sa dire selo bukana ye e ka se dire selo.
SEGWERA LE MODIMO
2689 - Sepedi
Mengwageng ye e fetilego ke be ke thiele ditše molaetša woo "O Rego Sebe se se Hlophago Bakeresete Gagolo". Ke ile ka ipotšiša gore sebe seo moruti a bolelago ka sona ke eng, ke ile ka gopola gore pheletšo ya gagwe e tlo ba ye monate - gore sebe sa rena se se golo ke go seikgafe, go se ipheleletše, go se fe Modimo tša pele.
Ke gopola gore selo se bohlokwa seo rena bakeresete re swanetšego go se rutwa ke go fa Modimo tšapele. Le gona lentšu la Modimo le re botša gabotse seo dilo tšeo e lego tšona.
Ka morago ga go bolela le balatedi ba gawe gore ba seke ba belaela ka dijo, gonwa le go apara. (Matheo 6:25-32). Jesu a re sa pele nyakang mmušo wa Modimo le go loka ga wona o tshepišitše gore o tla re fa tšeo re di hlokago.
Se se ra gore dilo tša Modimo di swanetše go tlišwa pele ga tšohle. Re swanetše re ineele ka botlalo, go mo fa tše di moswanetšego.
Modimo o tseba nako ya rena ya go ba mo lefaseng le ya go feta. Modimo wa maatla a rena. Modimo o na le tokela ditšheleteng tša rena gobane re e hwetša ka maatla a o a re filego ona.
Bothata bja rena ke go re re tsebe seo se swanetšego Modimo, re mo direle ka mesepelo ya rena le ka tsela yeo re bolelago ka yona. Gore re bee Modimo pele re swanetše go mo fa seripa sa nako ya rena letšatši le lengwe le lengwe ka go bala lentšu la Modimo le go rapela ga golo.
Ge re neela dilo tsa dingwe re ngamela tšhelete ya rena re tla be re sa tsebe selo. Modimo a ka seke a tswalela sebaka maphelong a rena ge a sa tle tšheleteng ya rena. Jesu o bolela ka gore, mo lehumo la gago le lego gona ke moo pelo ya gago e lego gona.
Setlwaedi sa rena Tšheleteng.
Bontšhi bja rena selo se bothata ke go eneela le ka di tšhelete. Seo se bonolo gobane tšhelete yeo re e hwetšago re phela ka yona ke nako ya rena, maa tla a rena.
Modimo o rata re dula re gopola gore tšhohle renago natšo di tšwa go yena - gore ke yena a re fago nako, maatla a o hwetšago tšhele ka ona. Gobane tšohle di tšwa go Modimo le gona ke tša gagwe. Ka go tseba gore dilo tšohle ke tša gagwe rena re ba hlanka lentšu la Modimo le re ruta gore re swanetše go ntšha karolo ya lesome go tšeo re di hwetšago. O neela karolo yeo go yena gore mošomo wa gagwe o tšwele pele.
Seo re swanetšego go sedira.
Modimo ge a kgobokanya setšhaba sa ba Juda o bafile molao wa gore, (Lefitiko 27:30), "Karolo yohle ya naga, goba peu ya naga, seenya sa mohlare ke tša Morena. O hlokomele gore e swanetše go fiwa Morena, ke ya Morena.
Ka morago ga mengwaga malaki a thoma go kgalemela bajuda ka gore ba sa o ba mele molao wa Morena. (Maleaki 3:7-9) Modimo o bolela ka molao wo wa karolo. O re le a nthopa ka dikarolo le meneelo.
Se se ra gore ge ba hweditše se sengwe ba be ba sa fe Modimo seo se moswanetsego.
Potšiso ke gore naa molao wo o sa tlemile bakeresete naa? Ka kgonthe lerato la rena go Modimo le tebogo ya rena ka phološo yeo re e hwetšago ka morwa wa gagwe e le go Morena Jesu. Le tebogo yarena ya ditšhegofatšo tseo re di amogelago letšatši ka letšatši di swanetša gore karolo ya lesome ke ntho yeo re swanetšego go e ntšha go laetšagore re leboga Modimo ka tšohle tše a re direlago tšona.
Etliša di tšhegofatšo.
Modimo o tshephiša gore o tla segofatša bohle ba ba mo arolelago ka potego. Maleaki 3:10 e re, Tlišang kavolo ya lesome ntlong ya, ntekeng gona bjalo le bone ge nka se bule masaba a le godimo ka le tshollela ditšhegofatšo tše ntšhi.
Mengwageng ye masomepedi hlano ye o ke thomilego go bolela ka karolo ya lesome go Bakeresete a sanka ke bona motho a ntšha karolo a sa segofatšwe. Go bea Modimo pele tšheleteng ya rena go dira gore re lemoge gore Modimo ke mothuši wa rena go tšohle re didirago. Ge re neetše di pelo tša rena go yena re tla batamela bohlaleng bja gagwe gore re kgone go fenya mathata a re gahlanago nao.
Monna yoo a gopolago ka nako le matla a gagwe gore di tšwa go Modimo o šoma botse, o swanetše ke go fiwa maikarabelo a mabotse. Serutegi seo se tsebago gore maatla a sona a tšwa go Modimo yoo a nyakago gore Modimo a mohlahle ka mehla o tla a tlega ka mehla.
Ditšhegofatšo tša go tla ka karolo ya lesome di feta ditšhegofatšo tšohle.
Jesu o re go šegofatšwa letsogo le leneelang go feta le le amogelago. Go na le le thabo le le ntšhi . Moneelong go feta ge o fiwa. Tšhelete yeo re e beelago mošomo wa lentšu la Modimo le le lopollago ka go thuša bana ba bo rena ga e re bosetše feela ge re sale mo lefaseng empa le legodimong.
Bohlatse ka bao ba arolago.
Bontšhi bja bo rahwebo le baetapele ba ditšhelete ba go ntšha harolo. John D. Rockefeller o thomile go a rola ka morago ga ge a se no amogela mogolo wa beke ya pele. William Colgate wa toopaste yeo e tsebegago ga golo le kantoro ya bolokišo bja toilet, Hershey ya di Jershey’s Chocolate, Heinz ya dikarolo tše 57, Kraft ya Kraft Chese, Jarmanm yoo a hlamago fieta, Kellog wa corn flakes fame, Kerr ya Kerr Fruit Jars, John Wanamaker, lefapa le legolo la store merchant - bohle ba ba hlomphile Modimo bjalo ka bahlanka ba ba botegago.
Ba be ba šala ka karolo ya bona ka morago ga go ntšhe tša Modimo ya gagwe go laetša hlompho le letago, ke bona ba tsebegago ga botše lefaseng ka moka ka go a rola:
"Re kare kannete Modimo o re šegofaditše. Tšhelete yeo e šalago ka marago ga go ntšha karolo ya lesome e feta mogolo wa rema wa pele re thoma go ntšha karolo ya lesome".
"Ke be ke le mohlologadi efela dilo di sa sepele ga botse efela ka morago ga go ntšha karolo morena o butši mašoba a legodimo. Le Melato, bolwetši bjalo bjalo karola ya lesome ile ya batelwa pele, tšhelete ye e šetšego ka morago ga go ntšha karolo ya lesome e be e le ye e lekanago dihloko ka moka. Ditshegofatšo tse dikakang, Bakeresete ga ba dihwe-tše ge ba sa ntšhe karolo ya lesome."
Re ntšha karolo ya lesome legona re hwetša dikoloto tša rena re kgona go di patela ka mohlolo le ge e le gore megolo ya rena ga se ya iketšwa le thabo la rena le khutšo re dihwetša gobane a tshepega.
"Go bea tšhelete ya karolo ka thoko hwedi ka kwedi ke seo se nkhotšofatšago ka mehla. Go ya ka nna ge motho a ka ithuta go ntšha karolo ya lesome ngwaga o tee a ka seke a duma go emiša".
Mengwageng ye e fitilego.
Ge e le gore karolo ya lesome ke ya Modimo, moneelo wa rena o swanetše go tšwa ka mo rago ga karolo ya lesona. Ge Modimo a re šegofatša re swanetše go bontšha tebogo ka go neela ka lerato.
Ka 1935 o mongwe wa rena o be o na le sekoloto sa $500 a thoma go ntšha karolo a kgona go patela sekoloto pele ga nako, ka $1200 a thoma kgwebo ka kantorong ya gagwe motseng wa gaba. A bula banka ya karolo le moneelo wa gagwe ka leina la Morena. Modimo a mošegofatša ga golo go fihlela 25c engwe le engwe ya mogola wa gagwe a e iša kerekeng.
Carolina lumber wa bohlabela o ile a neela mengwaga ye mentšhi. Ge Modimo a o ketša di tseno tša gagwe o ketša ka 15%, le 20% . Modimo a tšwela pela go mošegofatša. Mafelelong a thoma morero o mo golo a neela 50% ya dipoelo tša gagwe go Modimo. Ka morago ga Mengwaga ye šupa tšhelete ye e fetago $100,000 ya dipoelo go tšwa go hwebo ya gagwe e ile ya šomišwa go tsebagatša mmušo wa Modimo, a thabela taba yeo gagolo ka gore e le hlompho ye kgolo go Modimo.
Tennessee automobile dealer wo a kwelego molaetša wo a thoma go ntšha karolo o ngwadile a re:
"Ke ithutile gore go dira segwera le Jesu Kereste le go mokwa gagolo dilong tša moya le tša nama go dira gore dilo di sepele ga botse. Ke na le tšhelete ye kaone gona bjale go feta pele ga ge ke thoma go ntšha karolo, le ge ke na le tšhelete ye nyane ke tšwela pele ka karolo ya lesome, gobane ke thabo e kgolo nna go tseba ka yona. Ke ithutile gore sekgwera le Modimo ka go a rola go feta eng goba eng seo lefase leka sefago".
O ka ntšha bjang karolo ya lesome.
Ge o a mogetse Morena Jesu bjalo ka Morena le mophološi, efela o be o e fa Modimo mašaledi a mogalo a gago bakeng sa go arola, ke gona o hlaelwa ke ditšhegofatšo tšeo Modimo a di tshepišitšego bana ba gagwe.
Thoma go ntšha karolo lehono Go a mogela tshepišo ya Modimo go Maleaki 3:10. E tla go fa lethabo leo o sa kago wa lekwa bophelong bja gago bja Sekrestete. Lethabo la go tseba gore o na le tokelo ya go thuša gore mmušo wa Modimo o gohle mo lefaseng leo le temetšego - le khutšo yeo e tlago tla ge re bea Keresete pele maphelong a rena. Go bao bana go le tšhelete, go a rola go bonolo. Beela tšhelete ya karolo ka thoko ka morago ga go a mogela mogolo wa gago. ( I Bakorinthe 16:2).
Go botšišwa gore go ko dirwa eng go tsenya tšhelete ye ntšhi karabo go seo ke gore botagelela Modimo go swana le ge o botagela mogwera wa gago wa hwebo, ge o sa dire bjalo go ra gore o lahlegetšwe ke se sengwe.
Ge o sa a mogela Morena Jesu bjalo ka Morena ga ke dumele gore o tla amogela tšhegofatšo go tšwa karolong. Tshepišo ya Modimo ke ya bana ba gagwe feela, e sego bago a latolago morwa wa gawe. Bala Johane 3:16, Johane 3:36, Baroma 10:9,10, o mo tshepe.
Keatsopola
Pheletšong ke nyaka gore naa le wena re le belele gore ke ka lebakalang rena re swanetse ke go arola go tšwa tšheleteng ya rena.
1. Karolo ke morero wa Modimo woo bakeresete ba lemogago seo Modimo a senyakago pele, nakong, maatleng, le tšheleteng.
2. Karolo ke tsela yeo ka yona re laetsago gore re rata Modimo le gore re a moleboga ka tšeo a re diretšego tšona.
3. Karolo e laetšwe ke Jesu Keresete Morena le mophološi wa rena.
4. Karolo e tla e humiša moyeng le gona e tla re fa thabo le gore re kgone go enywa direnywa.
5. Karolo gantšhi e tliša tšhegofatšo ya tšhelete.
6. Karolo ya lesome e bohlokwa ka gobane ke e ngwe ya melao e megolorata Morena Modimo wa gago ka pelo ya gago le ka moya wa gago ka moka le ka kgopolo ya gago ka moka.
Amogela tšhepišo ya Modimo go Maleaki 3:10. Mo nee maitekelo a a swanetšego ngwageng o tlang. Ke porofeta gore e tlaba ngwaga wa lethabo tsebong ya gayo ya Bokeresete le gona o tla tšwela pele bja ge o saphela.
Ke leboga Modimo go nhlahla gore ke bone gore seo ke leng sona le seo ke nago naso ke tša gagwe le go tseba lethabo leo le tlago ge motho a na le segwera le Modimo, ke lekile morero wa Modimo o a šoma, ke go eletša gore o o leke.
Mengwageng ye e fetilego ke be ke thiele ditše molaetša woo "O Rego Sebe se se Hlophago Bakeresete Gagolo". Ke ile ka ipotšiša gore sebe seo moruti a bolelago ka sona ke eng, ke ile ka gopola gore pheletšo ya gagwe e tlo ba ye monate - gore sebe sa rena se se golo ke go seikgafe, go se ipheleletše, go se fe Modimo tša pele.
Ke gopola gore selo se bohlokwa seo rena bakeresete re swanetšego go se rutwa ke go fa Modimo tšapele. Le gona lentšu la Modimo le re botša gabotse seo dilo tšeo e lego tšona.
Ka morago ga go bolela le balatedi ba gawe gore ba seke ba belaela ka dijo, gonwa le go apara. (Matheo 6:25-32). Jesu a re sa pele nyakang mmušo wa Modimo le go loka ga wona o tshepišitše gore o tla re fa tšeo re di hlokago.
Se se ra gore dilo tša Modimo di swanetše go tlišwa pele ga tšohle. Re swanetše re ineele ka botlalo, go mo fa tše di moswanetšego.
Modimo o tseba nako ya rena ya go ba mo lefaseng le ya go feta. Modimo wa maatla a rena. Modimo o na le tokela ditšheleteng tša rena gobane re e hwetša ka maatla a o a re filego ona.
Bothata bja rena ke go re re tsebe seo se swanetšego Modimo, re mo direle ka mesepelo ya rena le ka tsela yeo re bolelago ka yona. Gore re bee Modimo pele re swanetše go mo fa seripa sa nako ya rena letšatši le lengwe le lengwe ka go bala lentšu la Modimo le go rapela ga golo.
Ge re neela dilo tsa dingwe re ngamela tšhelete ya rena re tla be re sa tsebe selo. Modimo a ka seke a tswalela sebaka maphelong a rena ge a sa tle tšheleteng ya rena. Jesu o bolela ka gore, mo lehumo la gago le lego gona ke moo pelo ya gago e lego gona.
Setlwaedi sa rena Tšheleteng.
Bontšhi bja rena selo se bothata ke go eneela le ka di tšhelete. Seo se bonolo gobane tšhelete yeo re e hwetšago re phela ka yona ke nako ya rena, maa tla a rena.
Modimo o rata re dula re gopola gore tšhohle renago natšo di tšwa go yena - gore ke yena a re fago nako, maatla a o hwetšago tšhele ka ona. Gobane tšohle di tšwa go Modimo le gona ke tša gagwe. Ka go tseba gore dilo tšohle ke tša gagwe rena re ba hlanka lentšu la Modimo le re ruta gore re swanetše go ntšha karolo ya lesome go tšeo re di hwetšago. O neela karolo yeo go yena gore mošomo wa gagwe o tšwele pele.
Seo re swanetšego go sedira.
Modimo ge a kgobokanya setšhaba sa ba Juda o bafile molao wa gore, (Lefitiko 27:30), "Karolo yohle ya naga, goba peu ya naga, seenya sa mohlare ke tša Morena. O hlokomele gore e swanetše go fiwa Morena, ke ya Morena.
Ka morago ga mengwaga malaki a thoma go kgalemela bajuda ka gore ba sa o ba mele molao wa Morena. (Maleaki 3:7-9) Modimo o bolela ka molao wo wa karolo. O re le a nthopa ka dikarolo le meneelo.
Se se ra gore ge ba hweditše se sengwe ba be ba sa fe Modimo seo se moswanetsego.
Potšiso ke gore naa molao wo o sa tlemile bakeresete naa? Ka kgonthe lerato la rena go Modimo le tebogo ya rena ka phološo yeo re e hwetšago ka morwa wa gagwe e le go Morena Jesu. Le tebogo yarena ya ditšhegofatšo tseo re di amogelago letšatši ka letšatši di swanetša gore karolo ya lesome ke ntho yeo re swanetšego go e ntšha go laetšagore re leboga Modimo ka tšohle tše a re direlago tšona.
Etliša di tšhegofatšo.
Modimo o tshephiša gore o tla segofatša bohle ba ba mo arolelago ka potego. Maleaki 3:10 e re, Tlišang kavolo ya lesome ntlong ya, ntekeng gona bjalo le bone ge nka se bule masaba a le godimo ka le tshollela ditšhegofatšo tše ntšhi.
Mengwageng ye masomepedi hlano ye o ke thomilego go bolela ka karolo ya lesome go Bakeresete a sanka ke bona motho a ntšha karolo a sa segofatšwe. Go bea Modimo pele tšheleteng ya rena go dira gore re lemoge gore Modimo ke mothuši wa rena go tšohle re didirago. Ge re neetše di pelo tša rena go yena re tla batamela bohlaleng bja gagwe gore re kgone go fenya mathata a re gahlanago nao.
Monna yoo a gopolago ka nako le matla a gagwe gore di tšwa go Modimo o šoma botse, o swanetše ke go fiwa maikarabelo a mabotse. Serutegi seo se tsebago gore maatla a sona a tšwa go Modimo yoo a nyakago gore Modimo a mohlahle ka mehla o tla a tlega ka mehla.
Ditšhegofatšo tša go tla ka karolo ya lesome di feta ditšhegofatšo tšohle.
Jesu o re go šegofatšwa letsogo le leneelang go feta le le amogelago. Go na le le thabo le le ntšhi . Moneelong go feta ge o fiwa. Tšhelete yeo re e beelago mošomo wa lentšu la Modimo le le lopollago ka go thuša bana ba bo rena ga e re bosetše feela ge re sale mo lefaseng empa le legodimong.
Bohlatse ka bao ba arolago.
Bontšhi bja bo rahwebo le baetapele ba ditšhelete ba go ntšha harolo. John D. Rockefeller o thomile go a rola ka morago ga ge a se no amogela mogolo wa beke ya pele. William Colgate wa toopaste yeo e tsebegago ga golo le kantoro ya bolokišo bja toilet, Hershey ya di Jershey’s Chocolate, Heinz ya dikarolo tše 57, Kraft ya Kraft Chese, Jarmanm yoo a hlamago fieta, Kellog wa corn flakes fame, Kerr ya Kerr Fruit Jars, John Wanamaker, lefapa le legolo la store merchant - bohle ba ba hlomphile Modimo bjalo ka bahlanka ba ba botegago.
Ba be ba šala ka karolo ya bona ka morago ga go ntšhe tša Modimo ya gagwe go laetša hlompho le letago, ke bona ba tsebegago ga botše lefaseng ka moka ka go a rola:
"Re kare kannete Modimo o re šegofaditše. Tšhelete yeo e šalago ka marago ga go ntšha karolo ya lesome e feta mogolo wa rema wa pele re thoma go ntšha karolo ya lesome".
"Ke be ke le mohlologadi efela dilo di sa sepele ga botse efela ka morago ga go ntšha karolo morena o butši mašoba a legodimo. Le Melato, bolwetši bjalo bjalo karola ya lesome ile ya batelwa pele, tšhelete ye e šetšego ka morago ga go ntšha karolo ya lesome e be e le ye e lekanago dihloko ka moka. Ditshegofatšo tse dikakang, Bakeresete ga ba dihwe-tše ge ba sa ntšhe karolo ya lesome."
Re ntšha karolo ya lesome legona re hwetša dikoloto tša rena re kgona go di patela ka mohlolo le ge e le gore megolo ya rena ga se ya iketšwa le thabo la rena le khutšo re dihwetša gobane a tshepega.
"Go bea tšhelete ya karolo ka thoko hwedi ka kwedi ke seo se nkhotšofatšago ka mehla. Go ya ka nna ge motho a ka ithuta go ntšha karolo ya lesome ngwaga o tee a ka seke a duma go emiša".
Mengwageng ye e fitilego.
Ge e le gore karolo ya lesome ke ya Modimo, moneelo wa rena o swanetše go tšwa ka mo rago ga karolo ya lesona. Ge Modimo a re šegofatša re swanetše go bontšha tebogo ka go neela ka lerato.
Ka 1935 o mongwe wa rena o be o na le sekoloto sa $500 a thoma go ntšha karolo a kgona go patela sekoloto pele ga nako, ka $1200 a thoma kgwebo ka kantorong ya gagwe motseng wa gaba. A bula banka ya karolo le moneelo wa gagwe ka leina la Morena. Modimo a mošegofatša ga golo go fihlela 25c engwe le engwe ya mogola wa gagwe a e iša kerekeng.
Carolina lumber wa bohlabela o ile a neela mengwaga ye mentšhi. Ge Modimo a o ketša di tseno tša gagwe o ketša ka 15%, le 20% . Modimo a tšwela pela go mošegofatša. Mafelelong a thoma morero o mo golo a neela 50% ya dipoelo tša gagwe go Modimo. Ka morago ga Mengwaga ye šupa tšhelete ye e fetago $100,000 ya dipoelo go tšwa go hwebo ya gagwe e ile ya šomišwa go tsebagatša mmušo wa Modimo, a thabela taba yeo gagolo ka gore e le hlompho ye kgolo go Modimo.
Tennessee automobile dealer wo a kwelego molaetša wo a thoma go ntšha karolo o ngwadile a re:
"Ke ithutile gore go dira segwera le Jesu Kereste le go mokwa gagolo dilong tša moya le tša nama go dira gore dilo di sepele ga botse. Ke na le tšhelete ye kaone gona bjale go feta pele ga ge ke thoma go ntšha karolo, le ge ke na le tšhelete ye nyane ke tšwela pele ka karolo ya lesome, gobane ke thabo e kgolo nna go tseba ka yona. Ke ithutile gore sekgwera le Modimo ka go a rola go feta eng goba eng seo lefase leka sefago".
O ka ntšha bjang karolo ya lesome.
Ge o a mogetse Morena Jesu bjalo ka Morena le mophološi, efela o be o e fa Modimo mašaledi a mogalo a gago bakeng sa go arola, ke gona o hlaelwa ke ditšhegofatšo tšeo Modimo a di tshepišitšego bana ba gagwe.
Thoma go ntšha karolo lehono Go a mogela tshepišo ya Modimo go Maleaki 3:10. E tla go fa lethabo leo o sa kago wa lekwa bophelong bja gago bja Sekrestete. Lethabo la go tseba gore o na le tokelo ya go thuša gore mmušo wa Modimo o gohle mo lefaseng leo le temetšego - le khutšo yeo e tlago tla ge re bea Keresete pele maphelong a rena. Go bao bana go le tšhelete, go a rola go bonolo. Beela tšhelete ya karolo ka thoko ka morago ga go a mogela mogolo wa gago. ( I Bakorinthe 16:2).
Go botšišwa gore go ko dirwa eng go tsenya tšhelete ye ntšhi karabo go seo ke gore botagelela Modimo go swana le ge o botagela mogwera wa gago wa hwebo, ge o sa dire bjalo go ra gore o lahlegetšwe ke se sengwe.
Ge o sa a mogela Morena Jesu bjalo ka Morena ga ke dumele gore o tla amogela tšhegofatšo go tšwa karolong. Tshepišo ya Modimo ke ya bana ba gagwe feela, e sego bago a latolago morwa wa gawe. Bala Johane 3:16, Johane 3:36, Baroma 10:9,10, o mo tshepe.
Keatsopola
Pheletšong ke nyaka gore naa le wena re le belele gore ke ka lebakalang rena re swanetse ke go arola go tšwa tšheleteng ya rena.
1. Karolo ke morero wa Modimo woo bakeresete ba lemogago seo Modimo a senyakago pele, nakong, maatleng, le tšheleteng.
2. Karolo ke tsela yeo ka yona re laetsago gore re rata Modimo le gore re a moleboga ka tšeo a re diretšego tšona.
3. Karolo e laetšwe ke Jesu Keresete Morena le mophološi wa rena.
4. Karolo e tla e humiša moyeng le gona e tla re fa thabo le gore re kgone go enywa direnywa.
5. Karolo gantšhi e tliša tšhegofatšo ya tšhelete.
6. Karolo ya lesome e bohlokwa ka gobane ke e ngwe ya melao e megolorata Morena Modimo wa gago ka pelo ya gago le ka moya wa gago ka moka le ka kgopolo ya gago ka moka.
Amogela tšhepišo ya Modimo go Maleaki 3:10. Mo nee maitekelo a a swanetšego ngwageng o tlang. Ke porofeta gore e tlaba ngwaga wa lethabo tsebong ya gayo ya Bokeresete le gona o tla tšwela pele bja ge o saphela.
Ke leboga Modimo go nhlahla gore ke bone gore seo ke leng sona le seo ke nago naso ke tša gagwe le go tseba lethabo leo le tlago ge motho a na le segwera le Modimo, ke lekile morero wa Modimo o a šoma, ke go eletša gore o o leke.
INCWAJANA YEMKRESTU LONGUMHOLI
0539 - Siswati
SISHAYELELO
Akusiyo injongo yalencwadzi kubonisa kungapheleli kwesisekelo salesisishayelelo, kepha kutama, kubonisa licebo leNkhosi lelembuliwe kuTestamente lelisha lelibandla. Likamuva lelokhulu lemsebenti laniketwa kubahleli balencwadzi etincwadzini letikhishiwe, "A Functioning Eldership", W.R. Walker, "Church Officer's Guide", Edwin V. Hayden, "Handbook for Elders and Deacons", ngu R.C. Harding. Nabo ngulabanye labanganako kungabata batfola kuletinye tincwadzi tabo tekucala lombhalo. Wafundvwa ngengcondvo leyalungiselwa inhlalo leyetayelekile e-Afrika. Kulamalanga ibhalwe ngemkhuleko wekusita nekubonisa. Kubaholi bemabandla aKrestu kulolonkhe lase-Afrika.
Umbhali.
LIBANDLA LAMISWA NGUNKHULUNKHULU
1. Licebo lakhe njengobe belingakembulwa kuTestamente Lelisha.
Libandla laKrestu libandla lase Testamenteni leliSha.
Lasekelwa lamiswa ekuhlelweni kweTestamente leliSha kodvwa kwabe kungukadze ivetwa ngendlela lengakacaci ngetikhatsi teliTestamente lelidzala, umkhumbi lowakhiwa nguNowa yabe isambulo sekucacisa ngelibandla leliyobakhona eminyakeni leyendlula Nkhulunkhulu. Waniketa licebo lemkhumbi ngalokucace kakhulu. Leli licebo lalandzelwa ngekubeketela. Nkhulunkhulu wabe sati kwekutsi ubonisa intfo leliyobangiyo libandla. Umkhumbi wabe uyindlela yekubonisa kusindziswa kwabo. Babeyosindziswa etikhukhuleni. Nowa wayalelwa kushumayela te bonkhe babenelitfuba lokwemukela umyalelo basindziswe. Bekufanele bangene ngelisango linye emkhunjini basindze ekubhujisweni. Umkhumbi wabe unemnyango munye njengobe kunjalo nalomuhla, linye lisango elibandleni laJesu Krestu. Nkhulunkhulu walivala lisango lemkhumbi ana sekufika tikhukhula. Nkhulunkhulu naye uyolivala lisango lelibandla ana iNkhosi ibuya itewulandza bayo. Labo labangemange batfole insindziso elibandleni bayewutisola.
Kwakukhona umfanekiso wendlu yekukhontela. Nkhulunkhulu wabonisa ngetulu ngelibandla. Ngalesikhatsi wakhetsa kubonisa ngenchazelo lenkhulu. Indzawana yonkhe kulendlu yayinemcondziso wentfo kulo libandla. Nkhulunkhulu imiyalo lesele. Weta naMosi wabona kwekutsi ichutjwa ngalokuphelele na, Lidina labe litokwentiwa e-altari embikwendlu njengaloku neNkhosi lenguJesu yaba lidina embikwelibandla lelicinile. Abefundisi babehlanjwa esiteni lesikhulu sebraso. Embikwekutsi bangene esakhiweni selitabanakeli. Kucala akahlanjwe emantini elubhabatiso embikwekutsi amukelwe ebudelwaneni belibandla laJesu Krestu. Ngekhatsi endlini kwabe kukhona tintfo letintsatfu letibalulekile. Sibane lesisaGolide lesimele kukhanya kwelivangeli njengobe kwembuliwe elivini laNkhulunkhulu. Litafula lesinkhwa lelimele litafula lokudvunyisela iNkhosi elibandleni kanye neli-altare yekudvunyisela lemele imikhuleko yalabangcwele. Kwenyukela kuNkhulunkhulu liphunga lelimnandzi ekhatsi kwetindlu letimbili teli Tabanakeli. Lelulwe luhide lelikhulu lekutsiwa sivalo selitabanakele. Ite kamuva ibe sivimbo selitempheli mhla lithempheli lakhiwa. Tindlu letimbili timele libandla, nelizulu kuyo itabanakeli. Letitindlu tehlukaniswe ngelihalideni ladzabula etulu kuya entasi yabetselelwa inkosi. Icondzisa kuvulwa kweminyango yelizulu ngekufa kwakhe. Krestu uniketa insindziso ngalo libandla itabanakeli. Umfundisi lomkhulu wabanako kungena ebungcweleni bebungcwele kanye ngemnyaka yena yedvwa. Krestu waya ezulwini.
Indlela lokumele siyilandzele te silandzele kuta kwelibandla lakhe icaciswe Encwadzini yeMisebenti sahluko 2 yabakhona ngelilanga lePentekosi ngekunonopha emvakwekufa nekuvuka kwakhe ethuneni.
2. Lisontfo Lingumtimba waKrestu, yena uyinhloko yalo.
Banengi bantfu labaye batsatse lisontfo njengentfo ledzelelekelako, Kepha akunjalo nakancane. Lisontfo lingumtimba waKrestu. Ngumtimba lophilako.
Imibhalo itsi kubase-Efesu 5:23, "Krestu uyinhloko yelibandla, futsi ungumsindzisi wemtimba." Yinhloko lelawula umtimba, amukho umtimba lophilako ngephandle kwenhloko, nobe lonetinhloko letimbili. Yinhloko lenemphokophelo yekulawula umtimba wonke. Njengaloku-ke nelibandla laKrestu lingenato tinhloko letimbili, yasemhlabeni nobe yasezulwini. Angeke libe yinhlangano lephetfwe ngumbhishobhi, ngunsumpa, ngumongameli, okanye likomidi kodvwa litawubuswa nguKrestu Jesu. INkhosi lenguJesu ngiyo leyinhloko yelibandla. Libandla lakhe linemagunya onke Kuye, nasebunhlokweni bakhe.
Umtimba uhlanganiswe ngetincenye letinengi temtimba, bese kutsi incenye nencenye inemsebenti wayo lokumele iwente. "Umtimba akusilo lilungu linye, kepha manyenti." (1 Korinte 12:14) "Nyalo ningumtimba waKrestu, ningemalungu labalulekile." (1 Korinte 12:27.) Emalungu emtimba lophilako ngekwenyama abekelwe kwekutsi ente umsebenti lotsite, akukho lapho atewusilela khona ngobe acondziswa yinhloko. Njengatsi ngobe singemalungu laphelele emtimba weNkhosi, kumele sente umsebenti lofanako, weNkhosi. Angeke siwente lomsebenti ana singacondziswa ngiyo ngalokuphelele.
Lisontfo linetulu kwenhlangano ngemandla. Akusiko kutsi lingebantfu labanengi labahlangene ngephasi kwesandla semvangeli lotsite. Futsi alisona sakhiwo lesimisiwe kwekutsi singene ngephasi kwaso sihlanganyele. Kepha lisontfo liyigenge yebantsu leye yamukela Jesu njengeNkhosi neMsindzisi neNkhosi, futsi labaye batfobela yena, bahlangana kuko kukhonta kuKrestu, ngephasi kwebuholi bakhe. Singakhontela endlini, kepha ngebantfu labenta libandla libe lisontfo lelicinile.
SAHLUKO SESIBILI
UMSEEBENTI WELIBANDLA
"Ngaloko hambani nente tive tonkhe ebafundzi, nibabhapathize egameni leYise neleNdvodzane nelikaMoya loNgcwele, nibafundzise kulondvolota konkhe lenginiyala ngako, bukani, mine nginani, malanga onkhe kudzimate kube sekupheleni kwelive. (Matewu 28:19,20)
1. Kuyintfo yekucala nalehamba embili kwekutsi lisontfo lente umsebenti wekumisa emaKrestu.
Sinyatselo sekucala sekusondzeta umuntfu kuKrestu ngukufundzisa. Ingani neNkhosi lenguJesu ngekwayo yabe ingafuni ngekubitwa ngemfundisi lomkhulu. Wabe abitwa ngekutsiwa "NguRabi", lokusho kwekutsi umfundisi. Wabe afundzisa ngemateku ana afundzisa ngaletinye tikhatsi. Wafundzisa sigejane lesikhulu sebantfu ngasikhatsi sinye, njengalesikhatsi afundzisa sigejana lesikhulu endzaweni yasentsabeni abapha inshumayelo lena lomuhla sekutsiwa "yinshumayelo yasentsabeni", kepha futsi waphindze washumayela ebantfu labehlukene njengalesikhatsi ashumayela Nikodemu, kanye nemfati wase Samariya. Wabe angumfundisi lomkhulu. Natsi wasitfuma kwekutsi sibe ngebafundisi. Akufanele kwekutsi silahle ematfuba ekufundzisa nobe ngabe semunye ngaKrestu. Siyalelwe yiNkhosi kwekuba sifundzise, sibhapathiswe, futsi sichubeke nekushumayela. Umphumela lomuhle walesisifundvo kuyoba ngukutsi ebantfu batfobele umtsetfo waNkhulunkhulu. "Filipu washumayela umtopiya lowabe afuna kwekutsi abhapathizwe. "Filipu wavula umlomo wakhe, acala kuloyombhalo washumayela livangeli ngaJesu. Kwatsi basahamba endleleni, bafika emantini. Umthenwa watsi: Buka nawa emanti; kwalani kwekuba ngibhapatizwa na?" (Imisebenti 8:35,36).
Umphumela wekufundzisa ngaJesu kungukutsi ebantfu babenesifiso nekutitfoba kuye yena lotsi, "Lokholwako abhapathiswe, uyosindziswa, kepha longakholwa, uyolahlwa". (Marku 16:16) Kulenye indzawo utsi, "Ana umuntfu angatalwa ngemanti nangeMoya, angeke angene embusweni waNkhulunkhulu." (Johane 3:5) Ngeke kube nembuto kodvwa kutitfoba eNkhosini kufaka lubhapathizp ekutsetselelweni kwetono. Luka ubala kuMisebenti yebapostoli besibili, emavi a-Petro ngePentekosi. "Phendvukani, nguloyo naloyo abhapathizwe egameni laJesu Krestu kuko kutsetselelwa kwetono tenu, khona niyokwemukeliswa siphiwo sakaMoya loNgcwele." (Imisebenti 2:38)
Ana lovumile sabhapatiziwe, kusafuneka kwekutsi kuloku kuchutjekiwe nekumfundzisa, ngobe kunetintfo letinyeti lona wekunene lokumele atati. Kungumsebenti welibandla kwekutsi lichubeke njalo nekufundzisa, khona lona wekunene atekufundza kwekutsi "agcine konkhe loku layalwe ngako." (Krestu) Asishumayeli nje livangeli kupulipeti nje kuphela, kumele sifundzise nalabo lesibatfola ngephandle. Nobe ebantfu sebalitfobele livi leNkhosi, kepha lesisibophetelo sekushumayela asigcini. Akumele sikuyekele loku ana silandzela umyalo wenhloko yelibandla laKrestu.
2. Kukhona lokunye lokungenteka ngalokuphelele emsebentini welibandla.
Krestu amange ayale kwekutsi kwakhiwe tibhedlela, indzawo yetintsandzane, emakhaya alabadzala, kepha konkhe loku kwa ba titselo temfundziso ngelivangeli, ebantfu bagucuka baba ngemakholwa. Lapho livangeli lishunyayelwa khona, kunetibhedlela, indzawo yetintsandzane, futsi kunemakhaya alabadzala. Kunelutsandvo 'nebuntfu lokuvutsela inshisekelo yekwenta lokutsite te kuliwe nekuhlupheka nekweswela. Lona akusiwo umsebenti lomkhulu welisontfo. Kepha umsebenti welisontfo ngukutsi kwandze libandla. Masingabi nemiphumela lengacondzakali elivangelini. Krestu uyabatsandza bonke bantfu, kanjalo nebapostoli kumele babatsandze, futsi kumele bente konkhe lokusemandleni te bacedze kuhlupheka, kodvwa timangaliso tekuphilisa labatentako ngato kuhloswe kutsi kugcwaliswe umbiko loliciniso ngensindziso. Natsi ngekwetfu sinemyaleto lokumele siwendlulise. Lisontfo limiselwe kwekutsi lifundzise futsi lishumayete livangeli kubantfu labalahlekile.
SAHLUKO 3
EMAGOSA
1. Ligosa ngumhleli wetintfo, umfundisi, umshumayeli, ubishophi, nemelusi wemhlambi wetimvu taNkhulunkhulu.
Ana sifundza emibhalweni, sibona kwekutsi kunemagama lamanyenti kabi lahlukahlukene lanikiwe emsebentini weligosa. Ngalokuvamisile kuye kufanekiswe ngetindlela letahlukene umsebenti weligosa. Ligosa libophetekile ekubeni libuke umhlambi, libitwe ngekutsi lingumelusi wemhlambi welisontfo. Ana umuntfu anemhlambi lobalulekile wetimvu, uye atsembele kumelusi kwekutsi utawumelusela kahle, nekutsi kusibopho semelusi kwekutsi atiholele emadlelweni lamahle, te abone nekutsi tiphephile yini, nekubona leto lesetihluka emhlambini bese tiyalahleka. Kufanele atigadze atigcine tiphephile te ajabule umnikati wato. Ngiwo-ke-nalona umsebenti lokumele neligosa liwentile emhlambini weNkhosi, nasesontfweni lakhe. Kumele aholel emaKrestu ngesibonelo semelusi, abonise ngalokugcwele ngemphilo lena Nkhulunkhulu lafuna bayiphile. Kumele futsi ligosa libone kwekutsi libandla kungabe lifundziswa Livi lemphilo na. Kumele nalo libafundzise lona ngekwalo, lokusho kutsi kumele abenelutsandvo lolukhulu bgeLivi laNkhulunkhulu futsi akwati nekufundzisa labanye. Kumele akwati kusefa lokuhle kulokubi, futsi abone kwekutsi emaKrestu kungabe afundziswa liciniso nangelutsandvo na. Ligosa kumele litibophetele ekutfoleni kwekutsi umbiko lotfulwako kungabe ngewelivangeli laNkhulunkhulu yini na. Kumele livikele umhlambi wakhe etingotini kulabo labangahle bachamuke ekhatsi kwabo bafundzise emanga. Matewu naye uyasicwayisa ngalaba befundisi bemanga. "Balekelani ebafundisi bemanga labeta kini bembatsise kwetimvu, kepha ngekhatsi batimphisi letitfumbako. Niyobati ngetitselo tabo. Kungakhiwa yini titselo temvini emanyeveni nobe emakhiwane ekha asini na." (Matewu 7:15,16) Ana ligosa lingakagadzi, laba bakhohlisi bangeta bafundzise ebantfu bakhe kabi. Bayokwatiwa ngetitselo tabo, nangetimphilo tabo. Liciniso nekwetsembeka ngekwelivangeli kusho imphilo yenu Nkhulunkhulu. Umntfolophila ngephasi kwemanga akanayo emandla abufundisi futsi lisontfo alinako kumemukela. Pawula umchaza kanjeyi:
"Malabo labanesimiso sekumesaba Nkhulunkhulu, kepha emandla ako bayawaphika, labo-ke ubobabalekela. Ngobe kulabo kuchamuka labanyonyobela etindlini batfumbe besimame labasindzwa tono, bechutjwa tinkhanuko letinhlobonhlobo, befundza njalo, kepha bangeke bafika ekulatini liciniso." (2 Timothewu 3:5-7) Ligosa kumele litfole futsi labo labaye babuke esontfweni, liphindze libabuyisele. Kumele lihlale libukile kwekutsi ayikho yini indvodza kumbe umfati longasakholwa futsi angaseti esontfweni, kumele ligosa libabuyisele esontfweni. Ligosa kumele litibophetele ebuKrestwini, nasekukholweni eNkhosini, nasekutseni umuntfu kumele atsandze ebantfu. Leligama lelitsi umbhishopi lomuhla lisho kuhlela nokwengamela emabandla, kepha alitfolakali eBhayibhelini. Kepha liBhayibheli libalula umbhishopi njengeligosa lenhlanganyelo yendzawo. Kepha ligosa nembhishopi kusho intfo yinye. Bangebalusi bemihlambi yetimvu taNkhulunkulu lisontfo phela. Umbhishopi kusibopho sakhe kwekutsi ahole ngemoya emaKrestu ebandleni lakhe. Uligosa phela.
2. Krestu uniketa ticinisekiso emsebentini wemagosa.
LiBhayibheli ngalokucacile liyakuchaza loku laphayi encwadzini ya Titu 1:6-9 nasencwadzini 1 Timotewu 3:2-7 inhlobo yemuntfu lena Nkhulunkhulu lafuna sibe ngiyo te atewusikhetsela umsebenti webugosa. Ngalokuvamisile ungeke utfole ebantfu bewulungele lonamsebenti, kepha sibopho sanobe ngubani kwekutsi ente lokuncono phela lisontfo litewukwati kukhetsa longcono lolungele lonamusebenti.
Jesu watsi, "Ngako-ke manibe ngulabaphelele, njengaloku neYihlo wasezulwini uphelele." (Matewu 5:48) Injongo yetfu kumele kube ngukufezeka. Umuntfu longafuni kuba sibonelo lesihle ebuKrestwini, angeke akwati kwekutsi abeligosa kusasa.
ABEMSULWA: (Titu 1:6) Indvodza lenetibonelo letimbi ebuKrestwini, akufanele nakancane ikhetselwe kulonamsebenti webugosa. Kepha umuntfu lokumele abeligosa nguloyo losibonelo lesihle elibandleni longabekwa embili.
UMFATI ABEMUNYE: (1 Timotewu 3:2) Lisontfo akumele likhetse umuntfu lokwatiwako kwekutsi unebafati labengcako kumunye. Kumele kucinisekiswe ekutsamemi umgumuntfo lonemfati munye nekutsi uyakholelwa kuye. Ana ngabe umfati wakhe wafa nyalo sewushade kabusha, nalapho angakhetfwa njengagosa. Alikho ligosa lelivunyelwe kuba nebafati lababili sikhatsi sinye.
BANTFWANA LABAFUNDZISWE KAHLE: (1 Timotewu 3:4) Ebantfwana bagosa kumele kube ngebantfwana labakholwako. Babe lokholwako kumele ente sibonelo lesihle emndenini wakhe, aholele bantfwana bakhe ebuKrestwini. Ana umuntfu angakwati kuholela bantfwana bakhe eNkhosini, pho angabazuza njani labanye ekukholweni.
ANGATICABANGELI YENA YEDVWA: (Titu 1:7) Ligosa kufanele likwati kusebenta nebantfu. Akufanele abengulenhlobo yemuntfu lekuye kutsi njalo ente tintfo ngendlela yakhe. Kumele ente loko lokuhlala njalo kukuhle emehlweni aNkhulunkhulu. Emagosa kumele asebentisane kahle nalamanye kwendlulele nakubefundisi bemabandla.
KUTIPHATSA: (Titu 1:7) Ligosa akufanele kwekutsi libengumuntfu lononophako kutfukutsela. Kumele kwekutsi kube ngumuntfu lokwatiko kutitsiba njalo.
ANGALWI: (1 Timotewu 3:3) Lisontfo akufanele livumelane netimphikiswane letingenamsebenti kanjalo netivumelwano letingekho emtsetfweni. Ligosa akufanele nakancane litfolakale litihlanganise naloko.
KUNGABI NEKUCABANA: (1 Timotewu 3:3) Igosa kumele lingabi ngumuntfu lohalako. Kuyisono kungenela imidlalo yemali kugembula, kubheja, naletinye nje tinjongo letinjalo. Leti tintfo asobe tamukeleka elibandleni. Ligosa akumele lihale, kuhala kudala sono sekuntjontja.
ABENEBUBELE: (1 Timotewu 3:2) Ligosa kumele lemukele tihambi letingemaKrestu emtini walo. Kumele futsi lisite labo labeswele.
LOTSANDZA LOKUHLE: (Titu 1:8) Umangabe ligosa lingulotsandza lokuhle, litawutfolakala njalo esontfweni. Ebangani balo kutawuba ngulabo labatsandza lisontfo.
LONEMICABANGO LELUNGILE: (Titu 1:8) Ligosa kufanele likwati kucabanga lona ngekwalo, hhayi umuntfu losheshe angenwe ngumoya bese usuka malula kulokulungile.
LOGCINA UMTSETFO: (Titu 1:8) Kumele lingabi ngumuntfu lokukhalwako ngaye, kepha tonkhe tento takhe makube nguletilungile atame kuphila "ngemtsetfo weligolide", ente loko kulabanye naye loku layokutsandza ana sebakwenta kuye.
BUNGCWELE: (Titu 1:8) Umuntfu longcwele ngeliciniso akahambi ebanga kwekutsi ungcwele, kodvwa utama kuphila ngephasi kwaNkhulunkhulu lilanga nelilanga. Nkhulunkhulu ulindzele kwekutsi wonkhe emaKrestu afune kubangcwele kuko konkhe kwenta kwakhe.
KUTIPHATSA: (Titu 1:8) Ligosa kumele lingabi ngumuntfu lodzakwako nobe lonesimo lesingcolile ebuntfwini bayo. Kumele likwati kutiphatsa nasekutitsibeni ngato tonkhe tikhatsi, futsi abesibonelo sebuKrestu kulabanye.
LOFUNDZISAKO: (1 Timotewu 3:2) Enhlosweni lenkhulu sibekelwe kufundzisa labanye. Kufundzisa kuyincenye lebalulekile emasontfweni lesikuwo. Ligosa kufanele likwati kuhlelela embili sifundvo lesilandzelako selisontfo. Lomunye kumele afundzise bantfwana. Lomunye futsi kumele afundzise emaKrestu lamasha kwekutsi kumele enteni. Ngisho nemaKrestu lamadzala imbala kumele afundziswe ngemigomo lokumele ayilandzele eNkhosini. Ligosa-ke lona kumele libuke kwekutsi konkhe loku kuhamba kahle na.
ANGABI YIMFUNDZAMAKHWELA: (1 Timotewu 3:7) Ligosa akumele kutsi kube ngumuntfu losafika ebuKrestwini. Akudzingeki kwekutsi kube ngumuntfu lomdzala ngeminyaka, kepha amusha esontfweni! Yemo, kungenteka kwekutsi umuntfu abemdzala ngeminyaka, kepha abemusha eNkhosini. Njengaloku kungenteka futsi umuntfu abemusha ngeminyaka, kepha abenelwati loluhle ngetintfo teNkhosi.
SIMO LESIHLE: (1 Thimotewu 3:7) Ana umuntfu anato tonkhe letitidzingo, lokunye kumele abeneligama lelihle, kodvwa kusidzingo seligosa kwekutsi licabange ngalabo labangekho esontfweni lakhe. Ebantfu labangubomakhelwane nobe bosomabhizinisi kufanele bamtsatse njengeMkrestu sibili, umuntfu labangametsemba njalo. Ana ebantfu labangeko esontfweni bangeke bacabange kwekutsi ungumuntfu lolungile, lisontfo angeke lakwati kumbeka njengeligosa. Kukhona lokungalungile ngaye.
3. Lisontfo kumele likhetse emagosa laceceshiwe, bese kuyalandzelwa kuhola kwawo.
Lamanye emasontfo aye akhetse emagosa awo njalo ngemnyaka kutsi emakhadi abo atsatsa umnyaka munye. Kubalulekile kwekutsi kukhetfwe lababantfu te kugcwaliseke imiBhalo ngekuceceshwa kwabo. Lisontfo kumele litsatse lesisifundvo salenancwadzi embikwekutsi lukhetfo lutsatfwe.
Yonkhe imibhalo lechaza ngemagosa, ibuye itsi kungakhetfwa langetulu kwamunye lisontfo nelisontfo. Kepha imibhalo yona ayikubeki ngembaba kwekutsi kumele kube neligosa linye lisontfo nelisontfo, ngakho-ke lisontfo lingaba neligonsa kumbe mabili nobe mangakhi, nobe ngabe yinhlangano lencane lesemapulazini nobe elokishini.
Ekukhetseni lababantfu, lisontfo kumele licikelele ekukhetseni umuntfu loceceshekile. Njengekunotsa, imfundvo, agcoke kahle nobe yini lebalulekile ngekweliciniso. Imibhalo yona ayisho loku njengetifundvo. Lokubalulekile kakhulu ngumoya longcwele nekucecesha lokutsite caca.
Ana lababantfu sebekhetsiwwe wabekwa emahovisini elisontfo, kumele bavunyelwe kwekutsi bahole lisontfo ngokwemoya. Kungumgomo wabo kwekutsi bachube ngekukamoya longcwele welisontfo, futsi babe ngebaholi labagcwele benhlanganyelo, babe ngebelusi bemhlambi. Nkhulunkhulu wabeka kwekutsi emagosa ahole ebantfu bakhe. Kulidvumo lelikhulu nemgomo kukhetfwa njengeligosa lelisontfo. EmaKrestu ayafundziswa ngokwemibhalo inhlonipho kumele ibonakale kumagosa. Pawula wabhala watsi encwadzini yakhe leya ku Timotewu, "Ningamsoli, kepha mtsatseni njengababe."
4. Emagosa anemsebenti lomnyenti lokumele awente esontfweni.
Emagosa, langebaholi kumele abonise sibonelo lesihle sebuKrestu te kutewuba nekutfula esontfweni. Njalo lisontfo kumele likhetse ebantfu labangaba ngemagosa labayoba sibonelo lesihle. Emagosa kumele njalo abesesontfweni. Kumele babone kwekutsi litafula leNkhosi libekwa ngendlelal lengiyo na kubantfu, khona kutewuba nesiciniseko sekutsi liyabekwa yini livangeli ngendlela lelingiyo nobe cha. Ana livangeli lingabekeki ngendlela, emagosa kumele abonise emalunga kwekutsi kunembiko lovela eLivini laNkhulunkhulu. Lisontfo lingashiyeka lingasenabo buvangeli, kodvwa kumele libe nemagosa latsembekile te ahole ebantfu.
Emagosa kumele avikele lisonttfo kubefundisi bemanga nakubavangeli. Bugosa bumele lisontfo ebuvangelini te kugcwaliseke lipulpeti. Kumele babeneliciniso lekutsi umuntfu labamkhetsako ukulungele yini kwelisontfo, nekutsi ulijaha lelibutsandzako buKrestu nekutsi utawufundzisa ngeliciniso livi laNkhulunkhulu. Kumele babone kwekutsi ente setsembiso sekuphatsa kahle libandla, futsibente nesivumelwane neligosa sekutsi liyohola malini futsi njani. Kufanele kube ngumgomo wabo embikwa Nkhulunkhulu kubona lesisivumelwane sigcinekile yini. Kumele batibophetele emfundzisweni yakhe nasekuchubeni kwakhe livangeli. Emvakwekuba sebambite ngemvangeli, batfole kwekutsi akamukeleki, kumele bamtjele afune lelinye libandla ayewusebenta kulo. Uma atfolwa anelicala lekutsi akenti umsebenti wakhe webuKrestu, nekutsi ufundzisa lokungesilo liciniso ngeliBhayibheli, kumele atjelwe ashiye ngekushesha. Emagosa kungumgomo wawo kutsi angaholeli lisontfo ekudzeni neNkhosi ngetimfundziso takhe netibonelo.
Kuwo onkhe emasontfo, kunalabo labaye babuyele emuva etonweni. Lena yindzaba lenkhulu. Encwadzini yamaHeberu sifundza kutsi, "Ngobe angeke kwenteke kwekutsi labo lasebeke bakhanyiswa banambitsa siphiwo sasezulwini, bentiwa ebahlanganyeli kuMoya loNgcwele. Banambitsa livi lelihle leNkhosi nemandla elive lelitako. Babuye bahlubuke-angeke kwenteke babuye bavuswe, bagucuke, ngobe sebatibetselela iNdvodzana yaNkhulunkhulu, bayitsela ngelihlazo." (KumaHeberu 6:4-6) Njen gebelusi, kumele bahambe emvakwetimvu te tingenokulahleka kuletinye, kanjalo-ke nemagosa kumele ahambe emvakwema-kholwa te angenawulahleka esontfweni awele ebumnyameni besono. Emagosa abophetelekile emhlambini welisontfo. Kumele abenelutsandvo, afune nekuletsa labahlubukile eNkhosini.
SAHLUKO SESINE
EBADIKONI
1. Umsebenti wemdikoni uchazwe ngelibito.
Sisebentise ligama lelitsi "umvangeli" kulelibhuku ana sifuna kwendlulela emsebentini wemfundisi. Kungoba leligama "umdikoni" lichaza kwekutsi sisebenti nobe umfundisi. Umdikoni usisebenti nobe umfundisi welisontfo ana sisebentisa umtsetfo weliBhayibheli. Umsebenti wemdikoni uyincenye lenkhulu esontfweni ngobe nemagosa ngulapho atsembela khona ana angekho.
2. Libhayibheli lisinika ticu temdikoni.
Encwadzini yekucala yaPawula layibhalela Timotewu, sahluko sesitsatfu, livesi 8-12, sifundza ngetimfanelo lokumele abenatoemadikoni. kumele kube selicophelweni lelisetulu
EMATHUNENI: (1 Timotewu 3:8) Umdikoni kumele atsatse umsebenti weNkhosi ngekutimisela. Kumele umsebenti welisontfo kube ngiwo lawuhlunga kucala te abeneliciniso lekutsi wentiwa kahle na.
ACINISEKE: (1 Timotewu 3:8) Ebadikoni kumele kube ngemadvodza latsembekile etinttfweni tonkhe. Banelilungelo lekuphatsa tonkhe timali.
ANGANATSI: (1 Timotewu 3:8) Umdikoni kumele angabi sidzakwa. Kumele abesitfunywa selisontfo lesilungile njalo.
BANGABI NGEMASELA: (1 Timotewu 3:8) Mabangabi ngebantfu labangatse-mbekile eNkhosini lenguJesu, Nasesontfweni lakhe. Kumele batsembeke nasekuhambiseni umyaleto weNkhosi, ikakhulu ana bafundzisa ngemiyaleto yeNkhosi. Kumele futsi batsembeke ekukhonteni nasesontfweni leNkhosi.
ABENGULOWATIWAKO: (1 Timotewu 3:13) Umdikoni kufanele kube nguMkrestu lowatiwa njengemuntfu lotsembekile. Kumele kungabi ngumunffu lomusha esontfweni naseNkhosini.
ANGABI NESICI: (1 Timotewu 3:10) Kubalulekile kwekutsi umdikoni acatjangelwe kahle ngulabo labangasiwo emaKrestu, kuye kwedlulele nakugosa, ngobe babukwe ngebantfu labangaphandle kwelisontfo. Lisontfo litawuhlulelwa ngesimanga sabo.
INDVODZA LENEMFATI: (1 Timotewu 3:12) Ayikho indvodza lenguMkrestu lokumele ibenebafati labengca kumunye, ngale kwaloko kuyobe aka tsembekile kumkayo. Ebaholi belisontfo kumele babesibonelo kulamanye emaKrestu ngaloku.
BAFUNDZISE BANTFWANA BABO KAHLE: (1 Timotewu 3:12) Umdikoni kumele ahole umndeni wakhe kahle te utowuba ngema Krestu latsembekile. Umndeni wakhe kumele ube sibonelo esontfweni.
3. Umsebenti webadikoni lokumele awente esontfweni.
Kungumgomo lomkhulu webadikoni kwekutsi abambele emagosa emsebentini wabo esontfweni. Makesicabange kutsi konje kungaba ngumsebenti muni labangawenta te kugcwaliseke loku.
Ebadikoni kumele banakelele tonkhe tinhlelo tetimali telisontfo. Kumele babone kwekutsi sakhiwo selisontfo sihlala sichitjelwe yini, nekutsi tintfo letisitako tikhokhelwe kahle na, nekutsi intsela ikhokhiwe na, nekutsi buvangeli bukhokhelwe na. Kungaba kuhle ana umgcinisikhwama namabhalane belisontfo kungebadikoni. Lisontfo nelisontfo kumele lente sivumelwane nebuvangeli sekutsi angatfola malini liholo inyanga nenyanga, ebadikoni kumele bente siciniseko sekutsi uholelwe njengobe kubekiwe. Ebadikoni kumele bahlangane njalo nje te bacwaninge umbiko wemgcini timali, inzuzo yelisontfo ngokweshumi nangeminikelo yemalungu alo, kanjalo nangetindleko. Ngekucophelela imibhalo leyo iyogcinwa te kwatiwe ngato tonkhe timali telisontfo. Lababantfu bayobeka sibonelo lesihle ngekunikela kwabo kweshumi neminikelo eNkhosini.
Mabhalane welisontfo kungaba ngumdikoni kumbe ligosa. Kumele agcine ngalokuphele emarekhodi alabolababhapatiswako nalabo labayekelako esontfweni. Kumele abhale bonke lesebashonile kanjalo nalabo labashintjela kuletinye tindzawo, abuke nekutsi emagama abo ayesulwa yini eluhlwini lemibhalo yakhe.
4. Lisontfo lingakhetsa nakulabasikati ebadikonikati.
Ku 1 Timotewu 3:11, sifundza kutsi, "Ngalokunjalo nalabasikati mababe nesizotha, bangahlebi, labatitsibayo, labatsembekako etintfweni tonkhe." KubaseRoma 16:1, kunendzaba lefanako ya Febe naye lowake waba ngumdikonikati welisontfo laseRoma. Wabe asisebenti selisontfo.
Labafati kumele bente lokunengi lokuhlanganisa "Nemkhuleko wabomake" esontfweni. Kumele babone kugezwa kwetakhiwo telisontfo, kumele babone kwekutsi tintfo tesidlo lesiNgcwele tilungile yini ekubeni tingasetjentiswa etafuleni leNkhosi ngelilanga lelo leNkhosi. Bangasita ekufundziseni ngesikolo sangelisontfo, bente timvuselelo kulabamphofu nalabaswele, nakulabo labagulako esontfweni, bakhulekele bonkhe. Kuntintfo letinengi labangatenta letinhle labasikati emasontfweni.
SAHLUKO SESIHLANU
UMVANGELI
1. Leliligama lichazeka etukwemsebenti lowentiwe ngumvangeli.
Lomunye eve kwekutsi umvangeli ngumfundisi, kodvwa umsebenti wakhe awunganga wemfundisi ekuhambiseni livangeli. Emagosa nebadikoni ngebafundisi.
2. Tindzingeko temvangeli.
Alikho luhlu lwetidzingeko temvangeli letitfolakala eBhayibhelini, kodvwa kumele sicabange kwekutsi ngeke babe ngephasi kakhulu kuleti tebadikoni, nemagosa. Stefane wabe angumvangeli abuye abengumdikoni, njengaFilipu. Kusuka ekhatsi kwemagosa nebadikoni kwekutsi kubekhona ebavangeli. Lababantfu kumele bahambe sikolo sekucecesha te baceceshelwe kuhambisa livi leNkhosi.
3. Umsebenti wemvangeli.
Kungumsebenti wemvangeli kwekutsi ashumayele futsi afundzise livangeli laKrestu. Kumele anikete sonkhe sikhatsi sakhe emsebentini wakhe, ngako-ke lisontfo kumele lente sivumelwane naye sekutsi batewumholela liholo lelingakanani te akwati kubukana netidzingo temndeni wakhe, nekukhokhela tidzingo tendlu leyo lahlala kuyo. Uma singafundza kube-1 baseKorinte 9 na 1 Thimotewu 5, sitawubona iNkhosi ichaza kutsi kumele sondle ebavangeli. Umvangeli kumele asungule tikhungo letinsha tekushumayelela livangeli telisontfo nebadikoni nemagosa bangamsita ngekutsi babuke letitinhlanganyelo tibanjwa ngalokungiko kanjalo nesidlo lesiNgcwele. Umvangeli kumele avakashele leti tikhungo te acinisekise kwekutsi umsebenti uhamba kahle. Ana sekunemagatja lamanyeti elivangeli, emagosa nebadikoni kumele bavakashele njalo ngeliviki, bese kutsi lawamacembu ahlukaniswe, bese kuba nemvangeli lomusha atewulekelela.
Kushumayela livangeli kungukubitwa, akusiko buciko. Kungumsebenti weNkhosi, hhayi sikhundla lesiphakeme. Okhololo, timphahla letimnyama, tintsambo letindze, nalokunye nje lokufute loku, akuhambisani nemtsetfo weliTestamente leliiSha lokulibandla laKrestu. Ebavangeli beliciniso abenti nje lomsebenti te badvunyiswe ngebantfu. Bawenta lomsebenti ngobe bentela iNkhosi. Leligama lelitsi "umfundisi" silitfola kanye eBhayibhelini, lisetjentiswa nguNkhulunkhulu, hhayi ebantfu nje (EmaHubo 111:9)
Umsebenti wemvangeli ngukushumayela livangeli, afundzise, asebentele kuwina emalungu lamasha kuKrestu, nekusungula tikhungo letinsha telisontfo, nekutsi njalo abesibonelo lesihle kumaKrestu. Umngcwabo ulitfuba lelikhulu lekufinyelela kubantfulabangemange sebake balive livangeli nekuvuselela insindziso yabo. Kusikhatsi lapho ebantfu bacabanga ngemphilo emvakwekufa, nekutsi bangatilungiselela njani embikwekufa. Lisontfo kumele limhloniphe umvangeli nangemsebenti wakhe, hhayi nje ngobe engumvangeli.
SAHLUKO SESITFUPHA
IMISEBENTI YELISONTFO
Kunemisebenti leminengi yelisontfo lengekho kodvwa eliBhayibhelini, kepha leyisivumelwane netimfundziso teliBhayibheli. Leto tinhle futsi kumele tichutjwe ngendlela yebuKrestu.
1. Lisontfo sikolo.
Lokunye lokubalulekile kuloku ngumsebenti welisontfosikolo Selibandla. Ligosa ngilo kanye lokumele likwente loku, nobeke tifundvo tingachutjwa ngulolilungu leligcwele lasesontfweni.
Kumele kube netifundvo njalo ngelilanga leNkhosi, njengakusontfosikolo kumalungu akusasa elisontfo. Kumele bafundziswe kutsanda iNkhosi nekuyibeka embili kuko konkhe. Iminikelo yeliSontfosikolo kumele yendluliselwe kumgcinisikhwa ma te batsengelwe nobe yini lokubonakele kwekutsi bayashoda ngakoo, njengemashoki, tintfo tekufundzisa, libhodi lekubhalela, emabhuku kanye nemaphepha.
2. Umhlangano walabasikati:
Umhlangano walabasikati yinhlanganyelo yemkhuleko, kumanyana, nekufundza liBhayibheli. Njengobe laba besimame baye bawente njeumsebenti webudikonikati, umhlangano wabo unesidzingo lesikhulu esontfweni.
3. Kuceceshwa kwalabasha nemalungu lamasha.
Lisontfo nelisontfo kumele libe nesikhatsi lapho litewucecesha khona ebantfu labasha nemalunga lafikako ngeliBhayibheli. LiBhayibheli litsi, ana ebantfu sebebhapatisiwe kuKrestu, kumele sichubeke nekubafundzisa.
Lonamhlangano kumele ubenesikhatsi semkhuleko nekufundza. Labanyenti kulelicembu bangaba ngemaKrestu, ana basengakabi ngiwo ngalokugcwele.
4. Likhwaya.
Ebantfu labasha kumele babengemalungu elikhwaya, kungaba kuhle kwekutsi kubanjwe lenamicimbi busku bunye, ilandzelane. Likhwaya kumele libe ngephasi kwebuholi bemuntfu longcono. Kungalungiselwa tikhatsi letisipesheli teliLanga leNkhosi.
5. Umhlangano welibandla.
Umhlangano wemnyaka welisontfo, ubuye watiwe ngekutsi yinkomfa, sikhatsi sekuhlanganyela, kukhuleka, nekukhonta. Akusiso sikhatsi sekubeka imitsetfo yelisontfo nobe kucatulula tinkhinga telisontfo. Leto tinkhinga tingacatululwa lisontfo lendzawo, hhayi inkomfa. Ebakhulumi labaselizingeni lelisetulu nemculo bangasetjentiswa kulonambutfwano, bese kubusiswa wonke lofikile lapho.
Nobe ngabe nguliphi libandla laKrestu lingahlanganyela kulonambutfwano, kuphela nje ana asebentisana ngekuvana nalamanye emasontfo futsi uma loko kwemukelekile.
Ngenhloso yekukhetsa titfunywa tembutfwano, libandla ngelibandla livumelekile kutfumela titfunywa letimbili tiyomelela. Uma kulibandla lelikhulu, kungengetwa linani letitfunywa nobe tisihlanu tilungile.
6. Tindzawo tekushumayela nemihlangano yemakwata.
Emasontfo lamanyenti lasondzelene, nobe labanjwe ngumvangeli munye, anemihlangano yendzawo, mhlawumbe emvakwetinyanga letintsatfu. Lena mihlangano ingabanjelwa kulelinye lemasontfo endzawo. Benta inhloso yekuhlanganyela bakhonte, alikho libhizinisi kuloko.
7. Tikolo tekuceceshela libhayibheli.
Onke emasontfo kumele bonkhe bavangeli babo kumelebaceceshwe esikolweni seliBhayibheli lesisungulelwe loko. Tidzingo letifunekako kumuntfu ana afuna kungena kulesisikolo ticinisekiswe kakhulu te kutewuhlanagatjetwana netidzingo. Kuhle phela kwekutsi libandla litikhetsele lona umvangeli longumuntfu loceceshekile waba nelwati lekwenta umsebenti kancono kuleso sikolo. Ebantfu labaceceshekile, banelwati lolutsite caca, bangenta umsebenti kahle banotse ngeliholo lelisetulu.
Nobe nje sichuba tifundvo teliBhayibheli ngeliposi nje, emvakwaleto tifundvo, lwati lolunye kumele lutfolakale esikolweni ngalokugcwele. Ana umuntfu aceceshwa njengemvangeli, kumele akwati kuphonsa imibuto ana ikhona kumceceshi wakhe, futsi atfole timphendvulo leticondzile, kumele abenelicoco letincwadzi, nalokunye nje kwesikolo. Asikwati kukuchubekisela embili ngeliposi.
SAHLUKO SELISONTFO
TIMALI
1. Indlela umKrestu lasebentisa ngayo imali isemcoka.
UmKrestu eliTestamenteni lakhe LeliSha uchazwa njengelibamba. Loku kusho kutsi konkhe lesinako asiko kwetfu. Konkhe lesinako ngekwaBkhulunkhulu, futsi ulindzele kwekutsi sikusebentise ngendlela leyomjabulisa yena. (Luka 16:1-8, 19:11-28). EmaKrestu ngeke aletse incenye yemali enzuzweni yawo, kutsi lesele alindzele kuyisebentisa nobe kanjani ngendlela labafisa ngayo. Ingani natsi singebakaNkhulunkhulu. Asikatiphatsi. Akumele lenamali lesele siyisebentisele njengasetjwaleni, ligwayi, kugembula, nobe yini nje lokusono. Leyoncenye lesele solo ngeyaNkhuluunkhulu, uyasiyala kwekutsi siyisebentisele tidzingo temindeni yetfu. Kumele sente konkhe te sijabulise Nkhulunkhulu.
Libhayibheli njalo lisifundzisa kwekutsi lokungenani kumele sinikele ngekwelishumi emalini lesiyiholako. Loku kubitwa ngekutsiwa ngekweshumi. (Gen. 28:22; Ne h. 10:37,38; Malaki 3:8-10). EmaJuda nawo kwabe kudzingekile kwekutsi akhokhe kweshumi eNkhosini. Tsine-ke lesinaKrestu, sinesikweletu lesikhulu eNkhosini kunemaJuda. Nkhulunkhulu uyetsembisa kubusisa labo betfu labamutfobelako kuloku. Kumele simuphe Nkhulunkhulu ngelisontfo kuluoku lesikuzuzako. Angeke simuphe nje emapenyana bese kuye silindzela tibusiso letinkhulu. Encwadzini yaMalaki labo labatama kwenta loku ubabita ngekutsi "tigebengu". (Malaki 3:8).
Sifundza ku-2 Korinte 8:4 na ku Misebenti 2:42 ngemisebenti yebudlelwano ndzawonye ekukhonteni. Loku akusibo budlelwane ekukhulekeni, kodvwa budlelwane ekuphaneni eNkhosini.
Konkhe kupha kwetfu kwabe kungobe sinelutsandvo eNkhosini. Nkhulunkhulu utsandza labanesihe sekupha. Ngalenandlela sinelilungelo lekuba simbonge ngekupha.
2. Kuphela indlela Nkhulunkhulu lapha ngayo kuchaswa libandla ngetipho tebuKrestu.
Nkhulunkhulu akasho-ke kutsi sihambe singena umnyango nemnyango sibutsa timali telisontfo. Kungemahloni kwekutsi libandla libutse timali kubantfu labange siwona emakholwa te kumiswe umsebenti welisontfo. Akumele sibhadale imisebenti ye Nkhosi ngekutfola imali kumakhonsati, nobe ngungayiphi indlela yekucoca imali. Ana emaKrestu enta loku lokulungile ebusweni baNkhulunkhulu, kuyoba nemali lenyenti te kutewubhadaleka tonkhe tindleko telisontfo.
3. Iminikelo yelisontfo kulifa laNkhulunkhulu.
Ebadikoni banalo lilungelo lekusebentisa lenamali njengesikhwama seNkhosi. Lokusho kutsi kungatsengwa tintfo letidzingekato telisontfo, nekukhokhela liholo lemvangeli, netindlela tekuhambisela labanye livangeli. Liholo lekuvunyelenwe ngalo kumele liphume njalo ngeliviki, sikweletu semanti nagesi kumele naso sikhokhelwe, irenti yesakhiwo selisontfo kumele kukhokhwe kanjalo naletinye tindleko telisontfo nobe telisontfo sikolo. Lisontfo futsi kumele libeke eceleni samba lesitsite te sitfunyelwe esikolweni seliBhayibheli te kuceceshwe ebavangeli, kanjalo nesikhwama sebuvangeli nesesakhiwo te kumiswe umsebenti weNkhosi kuleminye imiphakatsi.
4. Lisontfo kumele libenesipesheli sesikhwama sesakhiwo.
Lisontfo nelisontfo line-akhawunti yekonga te banakekele sakhiwo selisontfo. Lenamali ingasetjentiswa kuphela ekulungiseni sakhiwo nobe ekwakhiweni kwesakhiwo lesisha nobe indlu yemishini. Ngako-ke iminikelo ingasetjentiselwa lesisikhwama.
SEHLUKO SESIPHOHLONGA
KUSONTSA
1.Umsebenti wekusontsa kumele uhlelwe ngenhlonipho yeNkhosi.
Lawomalungiselelo bakentiwa lingakangeni lisontfo, kubukwe nekutsi kungasetjentiswa maphi emaculo, bese ayakhetfwa, nekutsi lomunye acelwe kwekutsi ahole ngemkhuleko, nekutsi sidlo seNkhosi sendluliselwa kahle na. Yonkhe imisebenti kumele ihambe ngelusiko.
2. Sikhatsi sesidlo senkhosi sikhatsi lesisipesheli.
Labasikati kumele bafake tindvwangu, etafuleni bagcwalise titja tetinkhwa nemakomishi embikwekutsi umsebenti ucale. Kumele kube netinkhomishi letenele te kube nguloyo naloyo abeneyakhe, luju lwemagilebisi lokumele lufakwe kahle emabhodleleni lamancane, kumele kulungiswe kahle kutfululelwe ejekeni te kutewutfolakala malula ana sekusetjentiswa. Kumele kube nemacebelengwane lenele ana sekucalwa umsebenti. Ana kungatsengwangwa luju lwemagilebi, jamu wemagilebisi ungahlanganiswa nemanti kwentiwe luju. Sesisho-ke emadolobheni lamancane.
3. Lubhabhadiso lusikhatsi lesingcwele kuMkrestu lomusha.
Loyomuntfu kumele asikhumbule ngenjabulo leso sikhatsi labhaphapathiswa ngaso. Kumele kube nekufundvwa kwemibhalo, umkhuleko, nekubhapathiswa, mhlawumbe nekuculwa kwemaculo. Emagosa kumele abeneliciniso lekutsi emanti anele. Kumele lawomanti ahlolisiswe kahle. Esitibeni kubalulekile kwekutsi umuntfu ahlole kushona kwaso, nekutsi asishoni kakhulu na. Loyo lobhapathiswako kumele afakwe alaliswe aze afike esihlabatsini, bese masinyane uyaphakanyiswa, bese usulwa ngengubo, agcokiswe timphahla letomile.
4. Sitifiketi sekubhapatizwa kumele siphume masinyane emvakwekubhapatizwa.
Ngekushesha lokungahle kwenteke emvakwekubhapatiswa, mabhalane welisontfo kumele alungise sitifiketi nayo yonke imininingwane, bese siniketwa uMkrestu lomusha esontfweni. Akumele sibitwe imali, nobe silahlekile. Ebatali kumele bente njalo makubantfwana babo babengemaKrestu latsembekile ana sebekhulile.
SISHAYELELO
Akusiyo injongo yalencwadzi kubonisa kungapheleli kwesisekelo salesisishayelelo, kepha kutama, kubonisa licebo leNkhosi lelembuliwe kuTestamente lelisha lelibandla. Likamuva lelokhulu lemsebenti laniketwa kubahleli balencwadzi etincwadzini letikhishiwe, "A Functioning Eldership", W.R. Walker, "Church Officer's Guide", Edwin V. Hayden, "Handbook for Elders and Deacons", ngu R.C. Harding. Nabo ngulabanye labanganako kungabata batfola kuletinye tincwadzi tabo tekucala lombhalo. Wafundvwa ngengcondvo leyalungiselwa inhlalo leyetayelekile e-Afrika. Kulamalanga ibhalwe ngemkhuleko wekusita nekubonisa. Kubaholi bemabandla aKrestu kulolonkhe lase-Afrika.
Umbhali.
LIBANDLA LAMISWA NGUNKHULUNKHULU
1. Licebo lakhe njengobe belingakembulwa kuTestamente Lelisha.
Libandla laKrestu libandla lase Testamenteni leliSha.
Lasekelwa lamiswa ekuhlelweni kweTestamente leliSha kodvwa kwabe kungukadze ivetwa ngendlela lengakacaci ngetikhatsi teliTestamente lelidzala, umkhumbi lowakhiwa nguNowa yabe isambulo sekucacisa ngelibandla leliyobakhona eminyakeni leyendlula Nkhulunkhulu. Waniketa licebo lemkhumbi ngalokucace kakhulu. Leli licebo lalandzelwa ngekubeketela. Nkhulunkhulu wabe sati kwekutsi ubonisa intfo leliyobangiyo libandla. Umkhumbi wabe uyindlela yekubonisa kusindziswa kwabo. Babeyosindziswa etikhukhuleni. Nowa wayalelwa kushumayela te bonkhe babenelitfuba lokwemukela umyalelo basindziswe. Bekufanele bangene ngelisango linye emkhunjini basindze ekubhujisweni. Umkhumbi wabe unemnyango munye njengobe kunjalo nalomuhla, linye lisango elibandleni laJesu Krestu. Nkhulunkhulu walivala lisango lemkhumbi ana sekufika tikhukhula. Nkhulunkhulu naye uyolivala lisango lelibandla ana iNkhosi ibuya itewulandza bayo. Labo labangemange batfole insindziso elibandleni bayewutisola.
Kwakukhona umfanekiso wendlu yekukhontela. Nkhulunkhulu wabonisa ngetulu ngelibandla. Ngalesikhatsi wakhetsa kubonisa ngenchazelo lenkhulu. Indzawana yonkhe kulendlu yayinemcondziso wentfo kulo libandla. Nkhulunkhulu imiyalo lesele. Weta naMosi wabona kwekutsi ichutjwa ngalokuphelele na, Lidina labe litokwentiwa e-altari embikwendlu njengaloku neNkhosi lenguJesu yaba lidina embikwelibandla lelicinile. Abefundisi babehlanjwa esiteni lesikhulu sebraso. Embikwekutsi bangene esakhiweni selitabanakeli. Kucala akahlanjwe emantini elubhabatiso embikwekutsi amukelwe ebudelwaneni belibandla laJesu Krestu. Ngekhatsi endlini kwabe kukhona tintfo letintsatfu letibalulekile. Sibane lesisaGolide lesimele kukhanya kwelivangeli njengobe kwembuliwe elivini laNkhulunkhulu. Litafula lesinkhwa lelimele litafula lokudvunyisela iNkhosi elibandleni kanye neli-altare yekudvunyisela lemele imikhuleko yalabangcwele. Kwenyukela kuNkhulunkhulu liphunga lelimnandzi ekhatsi kwetindlu letimbili teli Tabanakeli. Lelulwe luhide lelikhulu lekutsiwa sivalo selitabanakele. Ite kamuva ibe sivimbo selitempheli mhla lithempheli lakhiwa. Tindlu letimbili timele libandla, nelizulu kuyo itabanakeli. Letitindlu tehlukaniswe ngelihalideni ladzabula etulu kuya entasi yabetselelwa inkosi. Icondzisa kuvulwa kweminyango yelizulu ngekufa kwakhe. Krestu uniketa insindziso ngalo libandla itabanakeli. Umfundisi lomkhulu wabanako kungena ebungcweleni bebungcwele kanye ngemnyaka yena yedvwa. Krestu waya ezulwini.
Indlela lokumele siyilandzele te silandzele kuta kwelibandla lakhe icaciswe Encwadzini yeMisebenti sahluko 2 yabakhona ngelilanga lePentekosi ngekunonopha emvakwekufa nekuvuka kwakhe ethuneni.
2. Lisontfo Lingumtimba waKrestu, yena uyinhloko yalo.
Banengi bantfu labaye batsatse lisontfo njengentfo ledzelelekelako, Kepha akunjalo nakancane. Lisontfo lingumtimba waKrestu. Ngumtimba lophilako.
Imibhalo itsi kubase-Efesu 5:23, "Krestu uyinhloko yelibandla, futsi ungumsindzisi wemtimba." Yinhloko lelawula umtimba, amukho umtimba lophilako ngephandle kwenhloko, nobe lonetinhloko letimbili. Yinhloko lenemphokophelo yekulawula umtimba wonke. Njengaloku-ke nelibandla laKrestu lingenato tinhloko letimbili, yasemhlabeni nobe yasezulwini. Angeke libe yinhlangano lephetfwe ngumbhishobhi, ngunsumpa, ngumongameli, okanye likomidi kodvwa litawubuswa nguKrestu Jesu. INkhosi lenguJesu ngiyo leyinhloko yelibandla. Libandla lakhe linemagunya onke Kuye, nasebunhlokweni bakhe.
Umtimba uhlanganiswe ngetincenye letinengi temtimba, bese kutsi incenye nencenye inemsebenti wayo lokumele iwente. "Umtimba akusilo lilungu linye, kepha manyenti." (1 Korinte 12:14) "Nyalo ningumtimba waKrestu, ningemalungu labalulekile." (1 Korinte 12:27.) Emalungu emtimba lophilako ngekwenyama abekelwe kwekutsi ente umsebenti lotsite, akukho lapho atewusilela khona ngobe acondziswa yinhloko. Njengatsi ngobe singemalungu laphelele emtimba weNkhosi, kumele sente umsebenti lofanako, weNkhosi. Angeke siwente lomsebenti ana singacondziswa ngiyo ngalokuphelele.
Lisontfo linetulu kwenhlangano ngemandla. Akusiko kutsi lingebantfu labanengi labahlangene ngephasi kwesandla semvangeli lotsite. Futsi alisona sakhiwo lesimisiwe kwekutsi singene ngephasi kwaso sihlanganyele. Kepha lisontfo liyigenge yebantsu leye yamukela Jesu njengeNkhosi neMsindzisi neNkhosi, futsi labaye batfobela yena, bahlangana kuko kukhonta kuKrestu, ngephasi kwebuholi bakhe. Singakhontela endlini, kepha ngebantfu labenta libandla libe lisontfo lelicinile.
SAHLUKO SESIBILI
UMSEEBENTI WELIBANDLA
"Ngaloko hambani nente tive tonkhe ebafundzi, nibabhapathize egameni leYise neleNdvodzane nelikaMoya loNgcwele, nibafundzise kulondvolota konkhe lenginiyala ngako, bukani, mine nginani, malanga onkhe kudzimate kube sekupheleni kwelive. (Matewu 28:19,20)
1. Kuyintfo yekucala nalehamba embili kwekutsi lisontfo lente umsebenti wekumisa emaKrestu.
Sinyatselo sekucala sekusondzeta umuntfu kuKrestu ngukufundzisa. Ingani neNkhosi lenguJesu ngekwayo yabe ingafuni ngekubitwa ngemfundisi lomkhulu. Wabe abitwa ngekutsiwa "NguRabi", lokusho kwekutsi umfundisi. Wabe afundzisa ngemateku ana afundzisa ngaletinye tikhatsi. Wafundzisa sigejane lesikhulu sebantfu ngasikhatsi sinye, njengalesikhatsi afundzisa sigejana lesikhulu endzaweni yasentsabeni abapha inshumayelo lena lomuhla sekutsiwa "yinshumayelo yasentsabeni", kepha futsi waphindze washumayela ebantfu labehlukene njengalesikhatsi ashumayela Nikodemu, kanye nemfati wase Samariya. Wabe angumfundisi lomkhulu. Natsi wasitfuma kwekutsi sibe ngebafundisi. Akufanele kwekutsi silahle ematfuba ekufundzisa nobe ngabe semunye ngaKrestu. Siyalelwe yiNkhosi kwekuba sifundzise, sibhapathiswe, futsi sichubeke nekushumayela. Umphumela lomuhle walesisifundvo kuyoba ngukutsi ebantfu batfobele umtsetfo waNkhulunkhulu. "Filipu washumayela umtopiya lowabe afuna kwekutsi abhapathizwe. "Filipu wavula umlomo wakhe, acala kuloyombhalo washumayela livangeli ngaJesu. Kwatsi basahamba endleleni, bafika emantini. Umthenwa watsi: Buka nawa emanti; kwalani kwekuba ngibhapatizwa na?" (Imisebenti 8:35,36).
Umphumela wekufundzisa ngaJesu kungukutsi ebantfu babenesifiso nekutitfoba kuye yena lotsi, "Lokholwako abhapathiswe, uyosindziswa, kepha longakholwa, uyolahlwa". (Marku 16:16) Kulenye indzawo utsi, "Ana umuntfu angatalwa ngemanti nangeMoya, angeke angene embusweni waNkhulunkhulu." (Johane 3:5) Ngeke kube nembuto kodvwa kutitfoba eNkhosini kufaka lubhapathizp ekutsetselelweni kwetono. Luka ubala kuMisebenti yebapostoli besibili, emavi a-Petro ngePentekosi. "Phendvukani, nguloyo naloyo abhapathizwe egameni laJesu Krestu kuko kutsetselelwa kwetono tenu, khona niyokwemukeliswa siphiwo sakaMoya loNgcwele." (Imisebenti 2:38)
Ana lovumile sabhapatiziwe, kusafuneka kwekutsi kuloku kuchutjekiwe nekumfundzisa, ngobe kunetintfo letinyeti lona wekunene lokumele atati. Kungumsebenti welibandla kwekutsi lichubeke njalo nekufundzisa, khona lona wekunene atekufundza kwekutsi "agcine konkhe loku layalwe ngako." (Krestu) Asishumayeli nje livangeli kupulipeti nje kuphela, kumele sifundzise nalabo lesibatfola ngephandle. Nobe ebantfu sebalitfobele livi leNkhosi, kepha lesisibophetelo sekushumayela asigcini. Akumele sikuyekele loku ana silandzela umyalo wenhloko yelibandla laKrestu.
2. Kukhona lokunye lokungenteka ngalokuphelele emsebentini welibandla.
Krestu amange ayale kwekutsi kwakhiwe tibhedlela, indzawo yetintsandzane, emakhaya alabadzala, kepha konkhe loku kwa ba titselo temfundziso ngelivangeli, ebantfu bagucuka baba ngemakholwa. Lapho livangeli lishunyayelwa khona, kunetibhedlela, indzawo yetintsandzane, futsi kunemakhaya alabadzala. Kunelutsandvo 'nebuntfu lokuvutsela inshisekelo yekwenta lokutsite te kuliwe nekuhlupheka nekweswela. Lona akusiwo umsebenti lomkhulu welisontfo. Kepha umsebenti welisontfo ngukutsi kwandze libandla. Masingabi nemiphumela lengacondzakali elivangelini. Krestu uyabatsandza bonke bantfu, kanjalo nebapostoli kumele babatsandze, futsi kumele bente konkhe lokusemandleni te bacedze kuhlupheka, kodvwa timangaliso tekuphilisa labatentako ngato kuhloswe kutsi kugcwaliswe umbiko loliciniso ngensindziso. Natsi ngekwetfu sinemyaleto lokumele siwendlulise. Lisontfo limiselwe kwekutsi lifundzise futsi lishumayete livangeli kubantfu labalahlekile.
SAHLUKO 3
EMAGOSA
1. Ligosa ngumhleli wetintfo, umfundisi, umshumayeli, ubishophi, nemelusi wemhlambi wetimvu taNkhulunkhulu.
Ana sifundza emibhalweni, sibona kwekutsi kunemagama lamanyenti kabi lahlukahlukene lanikiwe emsebentini weligosa. Ngalokuvamisile kuye kufanekiswe ngetindlela letahlukene umsebenti weligosa. Ligosa libophetekile ekubeni libuke umhlambi, libitwe ngekutsi lingumelusi wemhlambi welisontfo. Ana umuntfu anemhlambi lobalulekile wetimvu, uye atsembele kumelusi kwekutsi utawumelusela kahle, nekutsi kusibopho semelusi kwekutsi atiholele emadlelweni lamahle, te abone nekutsi tiphephile yini, nekubona leto lesetihluka emhlambini bese tiyalahleka. Kufanele atigadze atigcine tiphephile te ajabule umnikati wato. Ngiwo-ke-nalona umsebenti lokumele neligosa liwentile emhlambini weNkhosi, nasesontfweni lakhe. Kumele aholel emaKrestu ngesibonelo semelusi, abonise ngalokugcwele ngemphilo lena Nkhulunkhulu lafuna bayiphile. Kumele futsi ligosa libone kwekutsi libandla kungabe lifundziswa Livi lemphilo na. Kumele nalo libafundzise lona ngekwalo, lokusho kutsi kumele abenelutsandvo lolukhulu bgeLivi laNkhulunkhulu futsi akwati nekufundzisa labanye. Kumele akwati kusefa lokuhle kulokubi, futsi abone kwekutsi emaKrestu kungabe afundziswa liciniso nangelutsandvo na. Ligosa kumele litibophetele ekutfoleni kwekutsi umbiko lotfulwako kungabe ngewelivangeli laNkhulunkhulu yini na. Kumele livikele umhlambi wakhe etingotini kulabo labangahle bachamuke ekhatsi kwabo bafundzise emanga. Matewu naye uyasicwayisa ngalaba befundisi bemanga. "Balekelani ebafundisi bemanga labeta kini bembatsise kwetimvu, kepha ngekhatsi batimphisi letitfumbako. Niyobati ngetitselo tabo. Kungakhiwa yini titselo temvini emanyeveni nobe emakhiwane ekha asini na." (Matewu 7:15,16) Ana ligosa lingakagadzi, laba bakhohlisi bangeta bafundzise ebantfu bakhe kabi. Bayokwatiwa ngetitselo tabo, nangetimphilo tabo. Liciniso nekwetsembeka ngekwelivangeli kusho imphilo yenu Nkhulunkhulu. Umntfolophila ngephasi kwemanga akanayo emandla abufundisi futsi lisontfo alinako kumemukela. Pawula umchaza kanjeyi:
"Malabo labanesimiso sekumesaba Nkhulunkhulu, kepha emandla ako bayawaphika, labo-ke ubobabalekela. Ngobe kulabo kuchamuka labanyonyobela etindlini batfumbe besimame labasindzwa tono, bechutjwa tinkhanuko letinhlobonhlobo, befundza njalo, kepha bangeke bafika ekulatini liciniso." (2 Timothewu 3:5-7) Ligosa kumele litfole futsi labo labaye babuke esontfweni, liphindze libabuyisele. Kumele lihlale libukile kwekutsi ayikho yini indvodza kumbe umfati longasakholwa futsi angaseti esontfweni, kumele ligosa libabuyisele esontfweni. Ligosa kumele litibophetele ebuKrestwini, nasekukholweni eNkhosini, nasekutseni umuntfu kumele atsandze ebantfu. Leligama lelitsi umbhishopi lomuhla lisho kuhlela nokwengamela emabandla, kepha alitfolakali eBhayibhelini. Kepha liBhayibheli libalula umbhishopi njengeligosa lenhlanganyelo yendzawo. Kepha ligosa nembhishopi kusho intfo yinye. Bangebalusi bemihlambi yetimvu taNkhulunkulu lisontfo phela. Umbhishopi kusibopho sakhe kwekutsi ahole ngemoya emaKrestu ebandleni lakhe. Uligosa phela.
2. Krestu uniketa ticinisekiso emsebentini wemagosa.
LiBhayibheli ngalokucacile liyakuchaza loku laphayi encwadzini ya Titu 1:6-9 nasencwadzini 1 Timotewu 3:2-7 inhlobo yemuntfu lena Nkhulunkhulu lafuna sibe ngiyo te atewusikhetsela umsebenti webugosa. Ngalokuvamisile ungeke utfole ebantfu bewulungele lonamsebenti, kepha sibopho sanobe ngubani kwekutsi ente lokuncono phela lisontfo litewukwati kukhetsa longcono lolungele lonamusebenti.
Jesu watsi, "Ngako-ke manibe ngulabaphelele, njengaloku neYihlo wasezulwini uphelele." (Matewu 5:48) Injongo yetfu kumele kube ngukufezeka. Umuntfu longafuni kuba sibonelo lesihle ebuKrestwini, angeke akwati kwekutsi abeligosa kusasa.
ABEMSULWA: (Titu 1:6) Indvodza lenetibonelo letimbi ebuKrestwini, akufanele nakancane ikhetselwe kulonamsebenti webugosa. Kepha umuntfu lokumele abeligosa nguloyo losibonelo lesihle elibandleni longabekwa embili.
UMFATI ABEMUNYE: (1 Timotewu 3:2) Lisontfo akumele likhetse umuntfu lokwatiwako kwekutsi unebafati labengcako kumunye. Kumele kucinisekiswe ekutsamemi umgumuntfo lonemfati munye nekutsi uyakholelwa kuye. Ana ngabe umfati wakhe wafa nyalo sewushade kabusha, nalapho angakhetfwa njengagosa. Alikho ligosa lelivunyelwe kuba nebafati lababili sikhatsi sinye.
BANTFWANA LABAFUNDZISWE KAHLE: (1 Timotewu 3:4) Ebantfwana bagosa kumele kube ngebantfwana labakholwako. Babe lokholwako kumele ente sibonelo lesihle emndenini wakhe, aholele bantfwana bakhe ebuKrestwini. Ana umuntfu angakwati kuholela bantfwana bakhe eNkhosini, pho angabazuza njani labanye ekukholweni.
ANGATICABANGELI YENA YEDVWA: (Titu 1:7) Ligosa kufanele likwati kusebenta nebantfu. Akufanele abengulenhlobo yemuntfu lekuye kutsi njalo ente tintfo ngendlela yakhe. Kumele ente loko lokuhlala njalo kukuhle emehlweni aNkhulunkhulu. Emagosa kumele asebentisane kahle nalamanye kwendlulele nakubefundisi bemabandla.
KUTIPHATSA: (Titu 1:7) Ligosa akufanele kwekutsi libengumuntfu lononophako kutfukutsela. Kumele kwekutsi kube ngumuntfu lokwatiko kutitsiba njalo.
ANGALWI: (1 Timotewu 3:3) Lisontfo akufanele livumelane netimphikiswane letingenamsebenti kanjalo netivumelwano letingekho emtsetfweni. Ligosa akufanele nakancane litfolakale litihlanganise naloko.
KUNGABI NEKUCABANA: (1 Timotewu 3:3) Igosa kumele lingabi ngumuntfu lohalako. Kuyisono kungenela imidlalo yemali kugembula, kubheja, naletinye nje tinjongo letinjalo. Leti tintfo asobe tamukeleka elibandleni. Ligosa akumele lihale, kuhala kudala sono sekuntjontja.
ABENEBUBELE: (1 Timotewu 3:2) Ligosa kumele lemukele tihambi letingemaKrestu emtini walo. Kumele futsi lisite labo labeswele.
LOTSANDZA LOKUHLE: (Titu 1:8) Umangabe ligosa lingulotsandza lokuhle, litawutfolakala njalo esontfweni. Ebangani balo kutawuba ngulabo labatsandza lisontfo.
LONEMICABANGO LELUNGILE: (Titu 1:8) Ligosa kufanele likwati kucabanga lona ngekwalo, hhayi umuntfu losheshe angenwe ngumoya bese usuka malula kulokulungile.
LOGCINA UMTSETFO: (Titu 1:8) Kumele lingabi ngumuntfu lokukhalwako ngaye, kepha tonkhe tento takhe makube nguletilungile atame kuphila "ngemtsetfo weligolide", ente loko kulabanye naye loku layokutsandza ana sebakwenta kuye.
BUNGCWELE: (Titu 1:8) Umuntfu longcwele ngeliciniso akahambi ebanga kwekutsi ungcwele, kodvwa utama kuphila ngephasi kwaNkhulunkhulu lilanga nelilanga. Nkhulunkhulu ulindzele kwekutsi wonkhe emaKrestu afune kubangcwele kuko konkhe kwenta kwakhe.
KUTIPHATSA: (Titu 1:8) Ligosa kumele lingabi ngumuntfu lodzakwako nobe lonesimo lesingcolile ebuntfwini bayo. Kumele likwati kutiphatsa nasekutitsibeni ngato tonkhe tikhatsi, futsi abesibonelo sebuKrestu kulabanye.
LOFUNDZISAKO: (1 Timotewu 3:2) Enhlosweni lenkhulu sibekelwe kufundzisa labanye. Kufundzisa kuyincenye lebalulekile emasontfweni lesikuwo. Ligosa kufanele likwati kuhlelela embili sifundvo lesilandzelako selisontfo. Lomunye kumele afundzise bantfwana. Lomunye futsi kumele afundzise emaKrestu lamasha kwekutsi kumele enteni. Ngisho nemaKrestu lamadzala imbala kumele afundziswe ngemigomo lokumele ayilandzele eNkhosini. Ligosa-ke lona kumele libuke kwekutsi konkhe loku kuhamba kahle na.
ANGABI YIMFUNDZAMAKHWELA: (1 Timotewu 3:7) Ligosa akumele kutsi kube ngumuntfu losafika ebuKrestwini. Akudzingeki kwekutsi kube ngumuntfu lomdzala ngeminyaka, kepha amusha esontfweni! Yemo, kungenteka kwekutsi umuntfu abemdzala ngeminyaka, kepha abemusha eNkhosini. Njengaloku kungenteka futsi umuntfu abemusha ngeminyaka, kepha abenelwati loluhle ngetintfo teNkhosi.
SIMO LESIHLE: (1 Thimotewu 3:7) Ana umuntfu anato tonkhe letitidzingo, lokunye kumele abeneligama lelihle, kodvwa kusidzingo seligosa kwekutsi licabange ngalabo labangekho esontfweni lakhe. Ebantfu labangubomakhelwane nobe bosomabhizinisi kufanele bamtsatse njengeMkrestu sibili, umuntfu labangametsemba njalo. Ana ebantfu labangeko esontfweni bangeke bacabange kwekutsi ungumuntfu lolungile, lisontfo angeke lakwati kumbeka njengeligosa. Kukhona lokungalungile ngaye.
3. Lisontfo kumele likhetse emagosa laceceshiwe, bese kuyalandzelwa kuhola kwawo.
Lamanye emasontfo aye akhetse emagosa awo njalo ngemnyaka kutsi emakhadi abo atsatsa umnyaka munye. Kubalulekile kwekutsi kukhetfwe lababantfu te kugcwaliseke imiBhalo ngekuceceshwa kwabo. Lisontfo kumele litsatse lesisifundvo salenancwadzi embikwekutsi lukhetfo lutsatfwe.
Yonkhe imibhalo lechaza ngemagosa, ibuye itsi kungakhetfwa langetulu kwamunye lisontfo nelisontfo. Kepha imibhalo yona ayikubeki ngembaba kwekutsi kumele kube neligosa linye lisontfo nelisontfo, ngakho-ke lisontfo lingaba neligonsa kumbe mabili nobe mangakhi, nobe ngabe yinhlangano lencane lesemapulazini nobe elokishini.
Ekukhetseni lababantfu, lisontfo kumele licikelele ekukhetseni umuntfu loceceshekile. Njengekunotsa, imfundvo, agcoke kahle nobe yini lebalulekile ngekweliciniso. Imibhalo yona ayisho loku njengetifundvo. Lokubalulekile kakhulu ngumoya longcwele nekucecesha lokutsite caca.
Ana lababantfu sebekhetsiwwe wabekwa emahovisini elisontfo, kumele bavunyelwe kwekutsi bahole lisontfo ngokwemoya. Kungumgomo wabo kwekutsi bachube ngekukamoya longcwele welisontfo, futsi babe ngebaholi labagcwele benhlanganyelo, babe ngebelusi bemhlambi. Nkhulunkhulu wabeka kwekutsi emagosa ahole ebantfu bakhe. Kulidvumo lelikhulu nemgomo kukhetfwa njengeligosa lelisontfo. EmaKrestu ayafundziswa ngokwemibhalo inhlonipho kumele ibonakale kumagosa. Pawula wabhala watsi encwadzini yakhe leya ku Timotewu, "Ningamsoli, kepha mtsatseni njengababe."
4. Emagosa anemsebenti lomnyenti lokumele awente esontfweni.
Emagosa, langebaholi kumele abonise sibonelo lesihle sebuKrestu te kutewuba nekutfula esontfweni. Njalo lisontfo kumele likhetse ebantfu labangaba ngemagosa labayoba sibonelo lesihle. Emagosa kumele njalo abesesontfweni. Kumele babone kwekutsi litafula leNkhosi libekwa ngendlelal lengiyo na kubantfu, khona kutewuba nesiciniseko sekutsi liyabekwa yini livangeli ngendlela lelingiyo nobe cha. Ana livangeli lingabekeki ngendlela, emagosa kumele abonise emalunga kwekutsi kunembiko lovela eLivini laNkhulunkhulu. Lisontfo lingashiyeka lingasenabo buvangeli, kodvwa kumele libe nemagosa latsembekile te ahole ebantfu.
Emagosa kumele avikele lisonttfo kubefundisi bemanga nakubavangeli. Bugosa bumele lisontfo ebuvangelini te kugcwaliseke lipulpeti. Kumele babeneliciniso lekutsi umuntfu labamkhetsako ukulungele yini kwelisontfo, nekutsi ulijaha lelibutsandzako buKrestu nekutsi utawufundzisa ngeliciniso livi laNkhulunkhulu. Kumele babone kwekutsi ente setsembiso sekuphatsa kahle libandla, futsibente nesivumelwane neligosa sekutsi liyohola malini futsi njani. Kufanele kube ngumgomo wabo embikwa Nkhulunkhulu kubona lesisivumelwane sigcinekile yini. Kumele batibophetele emfundzisweni yakhe nasekuchubeni kwakhe livangeli. Emvakwekuba sebambite ngemvangeli, batfole kwekutsi akamukeleki, kumele bamtjele afune lelinye libandla ayewusebenta kulo. Uma atfolwa anelicala lekutsi akenti umsebenti wakhe webuKrestu, nekutsi ufundzisa lokungesilo liciniso ngeliBhayibheli, kumele atjelwe ashiye ngekushesha. Emagosa kungumgomo wawo kutsi angaholeli lisontfo ekudzeni neNkhosi ngetimfundziso takhe netibonelo.
Kuwo onkhe emasontfo, kunalabo labaye babuyele emuva etonweni. Lena yindzaba lenkhulu. Encwadzini yamaHeberu sifundza kutsi, "Ngobe angeke kwenteke kwekutsi labo lasebeke bakhanyiswa banambitsa siphiwo sasezulwini, bentiwa ebahlanganyeli kuMoya loNgcwele. Banambitsa livi lelihle leNkhosi nemandla elive lelitako. Babuye bahlubuke-angeke kwenteke babuye bavuswe, bagucuke, ngobe sebatibetselela iNdvodzana yaNkhulunkhulu, bayitsela ngelihlazo." (KumaHeberu 6:4-6) Njen gebelusi, kumele bahambe emvakwetimvu te tingenokulahleka kuletinye, kanjalo-ke nemagosa kumele ahambe emvakwema-kholwa te angenawulahleka esontfweni awele ebumnyameni besono. Emagosa abophetelekile emhlambini welisontfo. Kumele abenelutsandvo, afune nekuletsa labahlubukile eNkhosini.
SAHLUKO SESINE
EBADIKONI
1. Umsebenti wemdikoni uchazwe ngelibito.
Sisebentise ligama lelitsi "umvangeli" kulelibhuku ana sifuna kwendlulela emsebentini wemfundisi. Kungoba leligama "umdikoni" lichaza kwekutsi sisebenti nobe umfundisi. Umdikoni usisebenti nobe umfundisi welisontfo ana sisebentisa umtsetfo weliBhayibheli. Umsebenti wemdikoni uyincenye lenkhulu esontfweni ngobe nemagosa ngulapho atsembela khona ana angekho.
2. Libhayibheli lisinika ticu temdikoni.
Encwadzini yekucala yaPawula layibhalela Timotewu, sahluko sesitsatfu, livesi 8-12, sifundza ngetimfanelo lokumele abenatoemadikoni. kumele kube selicophelweni lelisetulu
EMATHUNENI: (1 Timotewu 3:8) Umdikoni kumele atsatse umsebenti weNkhosi ngekutimisela. Kumele umsebenti welisontfo kube ngiwo lawuhlunga kucala te abeneliciniso lekutsi wentiwa kahle na.
ACINISEKE: (1 Timotewu 3:8) Ebadikoni kumele kube ngemadvodza latsembekile etinttfweni tonkhe. Banelilungelo lekuphatsa tonkhe timali.
ANGANATSI: (1 Timotewu 3:8) Umdikoni kumele angabi sidzakwa. Kumele abesitfunywa selisontfo lesilungile njalo.
BANGABI NGEMASELA: (1 Timotewu 3:8) Mabangabi ngebantfu labangatse-mbekile eNkhosini lenguJesu, Nasesontfweni lakhe. Kumele batsembeke nasekuhambiseni umyaleto weNkhosi, ikakhulu ana bafundzisa ngemiyaleto yeNkhosi. Kumele futsi batsembeke ekukhonteni nasesontfweni leNkhosi.
ABENGULOWATIWAKO: (1 Timotewu 3:13) Umdikoni kufanele kube nguMkrestu lowatiwa njengemuntfu lotsembekile. Kumele kungabi ngumunffu lomusha esontfweni naseNkhosini.
ANGABI NESICI: (1 Timotewu 3:10) Kubalulekile kwekutsi umdikoni acatjangelwe kahle ngulabo labangasiwo emaKrestu, kuye kwedlulele nakugosa, ngobe babukwe ngebantfu labangaphandle kwelisontfo. Lisontfo litawuhlulelwa ngesimanga sabo.
INDVODZA LENEMFATI: (1 Timotewu 3:12) Ayikho indvodza lenguMkrestu lokumele ibenebafati labengca kumunye, ngale kwaloko kuyobe aka tsembekile kumkayo. Ebaholi belisontfo kumele babesibonelo kulamanye emaKrestu ngaloku.
BAFUNDZISE BANTFWANA BABO KAHLE: (1 Timotewu 3:12) Umdikoni kumele ahole umndeni wakhe kahle te utowuba ngema Krestu latsembekile. Umndeni wakhe kumele ube sibonelo esontfweni.
3. Umsebenti webadikoni lokumele awente esontfweni.
Kungumgomo lomkhulu webadikoni kwekutsi abambele emagosa emsebentini wabo esontfweni. Makesicabange kutsi konje kungaba ngumsebenti muni labangawenta te kugcwaliseke loku.
Ebadikoni kumele banakelele tonkhe tinhlelo tetimali telisontfo. Kumele babone kwekutsi sakhiwo selisontfo sihlala sichitjelwe yini, nekutsi tintfo letisitako tikhokhelwe kahle na, nekutsi intsela ikhokhiwe na, nekutsi buvangeli bukhokhelwe na. Kungaba kuhle ana umgcinisikhwama namabhalane belisontfo kungebadikoni. Lisontfo nelisontfo kumele lente sivumelwane nebuvangeli sekutsi angatfola malini liholo inyanga nenyanga, ebadikoni kumele bente siciniseko sekutsi uholelwe njengobe kubekiwe. Ebadikoni kumele bahlangane njalo nje te bacwaninge umbiko wemgcini timali, inzuzo yelisontfo ngokweshumi nangeminikelo yemalungu alo, kanjalo nangetindleko. Ngekucophelela imibhalo leyo iyogcinwa te kwatiwe ngato tonkhe timali telisontfo. Lababantfu bayobeka sibonelo lesihle ngekunikela kwabo kweshumi neminikelo eNkhosini.
Mabhalane welisontfo kungaba ngumdikoni kumbe ligosa. Kumele agcine ngalokuphele emarekhodi alabolababhapatiswako nalabo labayekelako esontfweni. Kumele abhale bonke lesebashonile kanjalo nalabo labashintjela kuletinye tindzawo, abuke nekutsi emagama abo ayesulwa yini eluhlwini lemibhalo yakhe.
4. Lisontfo lingakhetsa nakulabasikati ebadikonikati.
Ku 1 Timotewu 3:11, sifundza kutsi, "Ngalokunjalo nalabasikati mababe nesizotha, bangahlebi, labatitsibayo, labatsembekako etintfweni tonkhe." KubaseRoma 16:1, kunendzaba lefanako ya Febe naye lowake waba ngumdikonikati welisontfo laseRoma. Wabe asisebenti selisontfo.
Labafati kumele bente lokunengi lokuhlanganisa "Nemkhuleko wabomake" esontfweni. Kumele babone kugezwa kwetakhiwo telisontfo, kumele babone kwekutsi tintfo tesidlo lesiNgcwele tilungile yini ekubeni tingasetjentiswa etafuleni leNkhosi ngelilanga lelo leNkhosi. Bangasita ekufundziseni ngesikolo sangelisontfo, bente timvuselelo kulabamphofu nalabaswele, nakulabo labagulako esontfweni, bakhulekele bonkhe. Kuntintfo letinengi labangatenta letinhle labasikati emasontfweni.
SAHLUKO SESIHLANU
UMVANGELI
1. Leliligama lichazeka etukwemsebenti lowentiwe ngumvangeli.
Lomunye eve kwekutsi umvangeli ngumfundisi, kodvwa umsebenti wakhe awunganga wemfundisi ekuhambiseni livangeli. Emagosa nebadikoni ngebafundisi.
2. Tindzingeko temvangeli.
Alikho luhlu lwetidzingeko temvangeli letitfolakala eBhayibhelini, kodvwa kumele sicabange kwekutsi ngeke babe ngephasi kakhulu kuleti tebadikoni, nemagosa. Stefane wabe angumvangeli abuye abengumdikoni, njengaFilipu. Kusuka ekhatsi kwemagosa nebadikoni kwekutsi kubekhona ebavangeli. Lababantfu kumele bahambe sikolo sekucecesha te baceceshelwe kuhambisa livi leNkhosi.
3. Umsebenti wemvangeli.
Kungumsebenti wemvangeli kwekutsi ashumayele futsi afundzise livangeli laKrestu. Kumele anikete sonkhe sikhatsi sakhe emsebentini wakhe, ngako-ke lisontfo kumele lente sivumelwane naye sekutsi batewumholela liholo lelingakanani te akwati kubukana netidzingo temndeni wakhe, nekukhokhela tidzingo tendlu leyo lahlala kuyo. Uma singafundza kube-1 baseKorinte 9 na 1 Thimotewu 5, sitawubona iNkhosi ichaza kutsi kumele sondle ebavangeli. Umvangeli kumele asungule tikhungo letinsha tekushumayelela livangeli telisontfo nebadikoni nemagosa bangamsita ngekutsi babuke letitinhlanganyelo tibanjwa ngalokungiko kanjalo nesidlo lesiNgcwele. Umvangeli kumele avakashele leti tikhungo te acinisekise kwekutsi umsebenti uhamba kahle. Ana sekunemagatja lamanyeti elivangeli, emagosa nebadikoni kumele bavakashele njalo ngeliviki, bese kutsi lawamacembu ahlukaniswe, bese kuba nemvangeli lomusha atewulekelela.
Kushumayela livangeli kungukubitwa, akusiko buciko. Kungumsebenti weNkhosi, hhayi sikhundla lesiphakeme. Okhololo, timphahla letimnyama, tintsambo letindze, nalokunye nje lokufute loku, akuhambisani nemtsetfo weliTestamente leliiSha lokulibandla laKrestu. Ebavangeli beliciniso abenti nje lomsebenti te badvunyiswe ngebantfu. Bawenta lomsebenti ngobe bentela iNkhosi. Leligama lelitsi "umfundisi" silitfola kanye eBhayibhelini, lisetjentiswa nguNkhulunkhulu, hhayi ebantfu nje (EmaHubo 111:9)
Umsebenti wemvangeli ngukushumayela livangeli, afundzise, asebentele kuwina emalungu lamasha kuKrestu, nekusungula tikhungo letinsha telisontfo, nekutsi njalo abesibonelo lesihle kumaKrestu. Umngcwabo ulitfuba lelikhulu lekufinyelela kubantfulabangemange sebake balive livangeli nekuvuselela insindziso yabo. Kusikhatsi lapho ebantfu bacabanga ngemphilo emvakwekufa, nekutsi bangatilungiselela njani embikwekufa. Lisontfo kumele limhloniphe umvangeli nangemsebenti wakhe, hhayi nje ngobe engumvangeli.
SAHLUKO SESITFUPHA
IMISEBENTI YELISONTFO
Kunemisebenti leminengi yelisontfo lengekho kodvwa eliBhayibhelini, kepha leyisivumelwane netimfundziso teliBhayibheli. Leto tinhle futsi kumele tichutjwe ngendlela yebuKrestu.
1. Lisontfo sikolo.
Lokunye lokubalulekile kuloku ngumsebenti welisontfosikolo Selibandla. Ligosa ngilo kanye lokumele likwente loku, nobeke tifundvo tingachutjwa ngulolilungu leligcwele lasesontfweni.
Kumele kube netifundvo njalo ngelilanga leNkhosi, njengakusontfosikolo kumalungu akusasa elisontfo. Kumele bafundziswe kutsanda iNkhosi nekuyibeka embili kuko konkhe. Iminikelo yeliSontfosikolo kumele yendluliselwe kumgcinisikhwa ma te batsengelwe nobe yini lokubonakele kwekutsi bayashoda ngakoo, njengemashoki, tintfo tekufundzisa, libhodi lekubhalela, emabhuku kanye nemaphepha.
2. Umhlangano walabasikati:
Umhlangano walabasikati yinhlanganyelo yemkhuleko, kumanyana, nekufundza liBhayibheli. Njengobe laba besimame baye bawente njeumsebenti webudikonikati, umhlangano wabo unesidzingo lesikhulu esontfweni.
3. Kuceceshwa kwalabasha nemalungu lamasha.
Lisontfo nelisontfo kumele libe nesikhatsi lapho litewucecesha khona ebantfu labasha nemalunga lafikako ngeliBhayibheli. LiBhayibheli litsi, ana ebantfu sebebhapatisiwe kuKrestu, kumele sichubeke nekubafundzisa.
Lonamhlangano kumele ubenesikhatsi semkhuleko nekufundza. Labanyenti kulelicembu bangaba ngemaKrestu, ana basengakabi ngiwo ngalokugcwele.
4. Likhwaya.
Ebantfu labasha kumele babengemalungu elikhwaya, kungaba kuhle kwekutsi kubanjwe lenamicimbi busku bunye, ilandzelane. Likhwaya kumele libe ngephasi kwebuholi bemuntfu longcono. Kungalungiselwa tikhatsi letisipesheli teliLanga leNkhosi.
5. Umhlangano welibandla.
Umhlangano wemnyaka welisontfo, ubuye watiwe ngekutsi yinkomfa, sikhatsi sekuhlanganyela, kukhuleka, nekukhonta. Akusiso sikhatsi sekubeka imitsetfo yelisontfo nobe kucatulula tinkhinga telisontfo. Leto tinkhinga tingacatululwa lisontfo lendzawo, hhayi inkomfa. Ebakhulumi labaselizingeni lelisetulu nemculo bangasetjentiswa kulonambutfwano, bese kubusiswa wonke lofikile lapho.
Nobe ngabe nguliphi libandla laKrestu lingahlanganyela kulonambutfwano, kuphela nje ana asebentisana ngekuvana nalamanye emasontfo futsi uma loko kwemukelekile.
Ngenhloso yekukhetsa titfunywa tembutfwano, libandla ngelibandla livumelekile kutfumela titfunywa letimbili tiyomelela. Uma kulibandla lelikhulu, kungengetwa linani letitfunywa nobe tisihlanu tilungile.
6. Tindzawo tekushumayela nemihlangano yemakwata.
Emasontfo lamanyenti lasondzelene, nobe labanjwe ngumvangeli munye, anemihlangano yendzawo, mhlawumbe emvakwetinyanga letintsatfu. Lena mihlangano ingabanjelwa kulelinye lemasontfo endzawo. Benta inhloso yekuhlanganyela bakhonte, alikho libhizinisi kuloko.
7. Tikolo tekuceceshela libhayibheli.
Onke emasontfo kumele bonkhe bavangeli babo kumelebaceceshwe esikolweni seliBhayibheli lesisungulelwe loko. Tidzingo letifunekako kumuntfu ana afuna kungena kulesisikolo ticinisekiswe kakhulu te kutewuhlanagatjetwana netidzingo. Kuhle phela kwekutsi libandla litikhetsele lona umvangeli longumuntfu loceceshekile waba nelwati lekwenta umsebenti kancono kuleso sikolo. Ebantfu labaceceshekile, banelwati lolutsite caca, bangenta umsebenti kahle banotse ngeliholo lelisetulu.
Nobe nje sichuba tifundvo teliBhayibheli ngeliposi nje, emvakwaleto tifundvo, lwati lolunye kumele lutfolakale esikolweni ngalokugcwele. Ana umuntfu aceceshwa njengemvangeli, kumele akwati kuphonsa imibuto ana ikhona kumceceshi wakhe, futsi atfole timphendvulo leticondzile, kumele abenelicoco letincwadzi, nalokunye nje kwesikolo. Asikwati kukuchubekisela embili ngeliposi.
SAHLUKO SELISONTFO
TIMALI
1. Indlela umKrestu lasebentisa ngayo imali isemcoka.
UmKrestu eliTestamenteni lakhe LeliSha uchazwa njengelibamba. Loku kusho kutsi konkhe lesinako asiko kwetfu. Konkhe lesinako ngekwaBkhulunkhulu, futsi ulindzele kwekutsi sikusebentise ngendlela leyomjabulisa yena. (Luka 16:1-8, 19:11-28). EmaKrestu ngeke aletse incenye yemali enzuzweni yawo, kutsi lesele alindzele kuyisebentisa nobe kanjani ngendlela labafisa ngayo. Ingani natsi singebakaNkhulunkhulu. Asikatiphatsi. Akumele lenamali lesele siyisebentisele njengasetjwaleni, ligwayi, kugembula, nobe yini nje lokusono. Leyoncenye lesele solo ngeyaNkhuluunkhulu, uyasiyala kwekutsi siyisebentisele tidzingo temindeni yetfu. Kumele sente konkhe te sijabulise Nkhulunkhulu.
Libhayibheli njalo lisifundzisa kwekutsi lokungenani kumele sinikele ngekwelishumi emalini lesiyiholako. Loku kubitwa ngekutsiwa ngekweshumi. (Gen. 28:22; Ne h. 10:37,38; Malaki 3:8-10). EmaJuda nawo kwabe kudzingekile kwekutsi akhokhe kweshumi eNkhosini. Tsine-ke lesinaKrestu, sinesikweletu lesikhulu eNkhosini kunemaJuda. Nkhulunkhulu uyetsembisa kubusisa labo betfu labamutfobelako kuloku. Kumele simuphe Nkhulunkhulu ngelisontfo kuluoku lesikuzuzako. Angeke simuphe nje emapenyana bese kuye silindzela tibusiso letinkhulu. Encwadzini yaMalaki labo labatama kwenta loku ubabita ngekutsi "tigebengu". (Malaki 3:8).
Sifundza ku-2 Korinte 8:4 na ku Misebenti 2:42 ngemisebenti yebudlelwano ndzawonye ekukhonteni. Loku akusibo budlelwane ekukhulekeni, kodvwa budlelwane ekuphaneni eNkhosini.
Konkhe kupha kwetfu kwabe kungobe sinelutsandvo eNkhosini. Nkhulunkhulu utsandza labanesihe sekupha. Ngalenandlela sinelilungelo lekuba simbonge ngekupha.
2. Kuphela indlela Nkhulunkhulu lapha ngayo kuchaswa libandla ngetipho tebuKrestu.
Nkhulunkhulu akasho-ke kutsi sihambe singena umnyango nemnyango sibutsa timali telisontfo. Kungemahloni kwekutsi libandla libutse timali kubantfu labange siwona emakholwa te kumiswe umsebenti welisontfo. Akumele sibhadale imisebenti ye Nkhosi ngekutfola imali kumakhonsati, nobe ngungayiphi indlela yekucoca imali. Ana emaKrestu enta loku lokulungile ebusweni baNkhulunkhulu, kuyoba nemali lenyenti te kutewubhadaleka tonkhe tindleko telisontfo.
3. Iminikelo yelisontfo kulifa laNkhulunkhulu.
Ebadikoni banalo lilungelo lekusebentisa lenamali njengesikhwama seNkhosi. Lokusho kutsi kungatsengwa tintfo letidzingekato telisontfo, nekukhokhela liholo lemvangeli, netindlela tekuhambisela labanye livangeli. Liholo lekuvunyelenwe ngalo kumele liphume njalo ngeliviki, sikweletu semanti nagesi kumele naso sikhokhelwe, irenti yesakhiwo selisontfo kumele kukhokhwe kanjalo naletinye tindleko telisontfo nobe telisontfo sikolo. Lisontfo futsi kumele libeke eceleni samba lesitsite te sitfunyelwe esikolweni seliBhayibheli te kuceceshwe ebavangeli, kanjalo nesikhwama sebuvangeli nesesakhiwo te kumiswe umsebenti weNkhosi kuleminye imiphakatsi.
4. Lisontfo kumele libenesipesheli sesikhwama sesakhiwo.
Lisontfo nelisontfo line-akhawunti yekonga te banakekele sakhiwo selisontfo. Lenamali ingasetjentiswa kuphela ekulungiseni sakhiwo nobe ekwakhiweni kwesakhiwo lesisha nobe indlu yemishini. Ngako-ke iminikelo ingasetjentiselwa lesisikhwama.
SEHLUKO SESIPHOHLONGA
KUSONTSA
1.Umsebenti wekusontsa kumele uhlelwe ngenhlonipho yeNkhosi.
Lawomalungiselelo bakentiwa lingakangeni lisontfo, kubukwe nekutsi kungasetjentiswa maphi emaculo, bese ayakhetfwa, nekutsi lomunye acelwe kwekutsi ahole ngemkhuleko, nekutsi sidlo seNkhosi sendluliselwa kahle na. Yonkhe imisebenti kumele ihambe ngelusiko.
2. Sikhatsi sesidlo senkhosi sikhatsi lesisipesheli.
Labasikati kumele bafake tindvwangu, etafuleni bagcwalise titja tetinkhwa nemakomishi embikwekutsi umsebenti ucale. Kumele kube netinkhomishi letenele te kube nguloyo naloyo abeneyakhe, luju lwemagilebisi lokumele lufakwe kahle emabhodleleni lamancane, kumele kulungiswe kahle kutfululelwe ejekeni te kutewutfolakala malula ana sekusetjentiswa. Kumele kube nemacebelengwane lenele ana sekucalwa umsebenti. Ana kungatsengwangwa luju lwemagilebi, jamu wemagilebisi ungahlanganiswa nemanti kwentiwe luju. Sesisho-ke emadolobheni lamancane.
3. Lubhabhadiso lusikhatsi lesingcwele kuMkrestu lomusha.
Loyomuntfu kumele asikhumbule ngenjabulo leso sikhatsi labhaphapathiswa ngaso. Kumele kube nekufundvwa kwemibhalo, umkhuleko, nekubhapathiswa, mhlawumbe nekuculwa kwemaculo. Emagosa kumele abeneliciniso lekutsi emanti anele. Kumele lawomanti ahlolisiswe kahle. Esitibeni kubalulekile kwekutsi umuntfu ahlole kushona kwaso, nekutsi asishoni kakhulu na. Loyo lobhapathiswako kumele afakwe alaliswe aze afike esihlabatsini, bese masinyane uyaphakanyiswa, bese usulwa ngengubo, agcokiswe timphahla letomile.
4. Sitifiketi sekubhapatizwa kumele siphume masinyane emvakwekubhapatizwa.
Ngekushesha lokungahle kwenteke emvakwekubhapatiswa, mabhalane welisontfo kumele alungise sitifiketi nayo yonke imininingwane, bese siniketwa uMkrestu lomusha esontfweni. Akumele sibitwe imali, nobe silahlekile. Ebatali kumele bente njalo makubantfwana babo babengemaKrestu latsembekile ana sebekhulile.
Subscribe to:
Posts (Atom)
